Pri stotih na Stol

Stanislava Kelbl, ki se je pred dvema letoma z Dovjega preselila k hčeri v Lipce, je praznovala stoti rojstni dan. Domači so jo presenetili s posebnim darilom – helikopterskim poletom na Stol, kjer je bila oskrbnica.

Stanislava Kelbl iz Lipc je v soboto, 20. aprila, dopolnila sto let. Visoki jubilej je v družbi svojcev, sosedov in prijateljev praznovala dan pred tem, ko so ji postavili mlaj, in se nato zabavali še ob zvokih žive glasbe pod šotorom, ki so ga ob hiši postavili gasilci z Beljske Dobrave. »Tako velikega slavja nisem pričakovala. Grozno lepo so me počastili,« je bila ganjena slavljenka. Na naše vprašanje, kaj je recept za tako dolgo življenje, je odvrnila, da je jedla povsem običajno hrano, da ni bila slabe volje, pač pa je dobrovoljna in zadovoljna ženska, ki se je in se še danes dobro razume s sosedi. »Nič mi ni hudega. Hči dobro skrbi zame. Želim si še malo zdravja in bo v redu.« Čas si krajša z branjem in gledanjem televizije, vesela je, ko jo odpeljejo na kak obisk ali izlet. Veseli se tudi že prav posebnega doživetja, s katerim so jo ob stotem rojstnem dnevu presenetili domači: helikopterskega poleta na Stol, kjer je bila oskrbnica.

Stanislava Kelbl se je rodila 20. aprila 1924 v Šmartnem v Tuhinjski dolini mami Elizabeti in očetu Johanu Pančurju. Imela je tri brate in dve sestri. Pomagala je pri delu v domači gostilni in nosila pošto. Med drugo svetovno vojno, v kateri je izgubila starša in enega brata, je spoznala moža Ivana Kelbla z Bohinjske Bele, ki je v njenih krajih služil vojsko. Po vojni sta se preselila v jeseniško občino: na Kočno, kasneje pa sta na Podkočni zgradila hišo. V zakonu so se jima rodile hčerke Ivica, Romanca in Stankica, ki pa je zaradi bolezni umrla pri 14 letih. Stanislava je bila nekaj časa zaposlena, kasneje pa je bila gospodinja in skrbela za otroke. Veliko časa je posvetila tudi varstvu vnukov in sosedovih otrok. Uspešno je vzgajala gorenjske nageljne, za kar je bila tudi nagrajena. Imela je velik vrt in lično urejeno hišo. Bila je natančna in vestna gospodinja. Slovela je po odličnem jabolčnem »štrudlju«. Zelo rada je pletla in tako imajo domači še danes zaloge njenih volnenih nogavic.

Stanislavin pokojni mož je bil voznik avtobusa, po njegovi upokojitvi pa sta med leti 1975–1980 vodila planinski dom na Stolu. Stanislava ima na delo oskrbnice zelo lepe spomine. »Na Stolu je bilo zelo 'fletno', radi so me imeli.«

Potem ko so jima zaradi izgradnje avtoceste porušili hišo na Podkočni, sta se zakonca Kelbl leta 1991 preselila v nadomestno hišo na Dovjem. Tam je Stanislava živela do svojega 98. leta in vse obveznosti opravljala sama, sredi predlanskega leta pa se je po zlomu kolka preselila k hčerki Romanci v Lipce. Z jekleno voljo je spet shodila.

Stanislava je v življenju najbolj ponosna na svojo družino. Ima tudi tri vnuke: Iztoka, Mojco in Katjo, ter prav toliko pravnukov: Leilo, Oskarja in Ulo. Vnukinja Katja Jakopič nam je o babici zaupala, da je čudovita in zelo pozitivna oseba, ki ni tarnala, čeprav ji je življenje prineslo marsikatero preizkušnjo. »Včasih se le sprašuje, kaj še dela tu. (smeh) Mi pa si seveda vsi srčno želimo, da še dolgo ostane z nami,« je pristavila vnukinja Katja.