Praznovala okroglih sto let

V Domu sv. Martina v Bohinju je prejšnji teden, obkrožena z družino in ob zvokih harmonike, rojstni dan praznovala domačinka Ivana Malej. Čila in bistra gospa je ponosno povedala, da jih praznuje okroglih sto.

Srednja vas v Bohinju – Prejšnji četrtek je na prisrčni slovesnosti, ki so ji jo pripravili v Domu sv. Martina v Bohinju, stoti rojstni dan praznovala Ivana Malej, domačinka, rojena oktobra 1923 v Kamnjah.

Imela je kar osem osem bratov in sestra, vsi so bili rojeni doma. »Na kmetiji s kravami in konjem se je od otroštva dalje učila delovnega življenja. Takrat je bil konj namesto traktorja. Znala je jahati konja in tudi prevažati z njim robo. Osnovno šolo je obiskovala v Bohinjski Bistrici; tja so otroci iz Kamenj vsak dan šli peš. Po osnovni šoli pa se je šla učit za šiviljo,« je njeno življenje opisala Alenka Zorč, socialna delavka v domu.

»Druga svetovna vojna je, tako kot marsikje, korenito posegla tudi v njeno življenje in življenje njenih domačih. Oba njena starša ter tudi brata in tri sestre so izselili v Nemčijo. Sama je takrat službovala v Naklem in zato ni bila izseljena. Domača kmetija je bila tako kar naenkrat prazna. Ivanka in še dve njeni sestri so zavihale rokave in prevzele delo na kmetiji.«

Kasneje, po vojni, se je poročila in zaposlila v hotelu Kompas. Tam je delala v pralnici in šivalnici. Kot uslužbenka hotela Kompas je dočakala tudi upokojitev.

Z možem sta zgradila hišo na Laškem Rovtu. Rodila sta se jima hči Marija in sin Pavel. Ivanka je delala tudi popoldne doma, šivala je oblačila, tudi kostime. V prostem času je skrbela za kar velik vrt, za rože na balkonu. Bila je prostovoljka pri Rdečem križu. Pomagala je vse do svojega osemdesetega leta in prejela za svoje prizadevno delo tudi republiško odlikovanje.

Ko je dobila dva vnuka, sta bila z možem ravno upokojena. Takrat sta pazila nanju. Tega obdobja se spominja kot zelo lepega.

V Zavod sv. Martina se je preselila januarja 2019. »Je prijetna in razgledana gospa. Vsak dan gre na sprehod okoli doma. Vreme je ne prestraši. Je prijetna sogovornica. Rada pomaga. Je preprosta in hvaležna. In borbena. Vztraja, kljub temu da se je včasih naporno spraviti pokonci, iti v gibanje,« so ponosni nanjo.

»Ve, kaj je v življenju zares pomembno in se ne obremenjuje z raznimi malenkostmi. Rada posluša narodnozabavno glasbo, veseli pa jo tudi opera, včasih jih je dosti poslušala.«