Rešitev je kavcijski sistem

V Združenju industrije pijač, ki deluje pod okriljem Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije, so skupaj z Združenjem malih trgovcev pri Podjetniško-trgovski zbornici, društvom Eko Krog in Zvezo potrošnikov Slovenije pristojne pozvali k čim hitrejši odločitvi glede uvedbe kavcijskega sistema, ki je po njihovem za Slovenijo edina celostna rešitev za doseganje okoljskih ciljev na področju embalaže pijač.

Ljubljana – Predsednik Združenja industrije pijač Marian Šefčovič je pojasnil, da njihovo združenje že tri leta podpira uvedbo kavcijskega sistema za embalažo pijač. Neodvisni analizi sta po njegovih besedah pokazali, da Slovenija zaostaja pri zbiranju in recikliranju embalaže, saj se ocene za plastenke gibljejo med 65 in 78 odstotkov, medtem ko je cilj do leta 2030, ki ga določa evropska direktiva, 90 odstotkov. »Po dveh letih intenzivnih pogovorov z ministrstvom za okolje, podnebje in energijo ponovno pozivamo pristojne organe, vključno s predsednikom vlade, da sprejmejo odločitev o podpori kavcijskemu sistemu ali pojasnijo alternativne načine za dosego okoljskih ciljev iz evropske direktive.«

Zgoraj omenjeni deležniki so v svojem sporočilu poudarili, da države, ki imajo več let vpeljan dobro delujoč in transparenten kavcijski sistem, dosegajo od 80 do več kot 90 odstotkov ločeno zbrane in reciklirane embalaže pijač. »Stroški uvedbe kavcijskega sistema za Slovenijo bodo odvisni od modela in bodo bremenili predvsem proizvajalce pijač in organizatorje prevzemnih mest,« so pojasnili in dodali, da bi potrošnik ob nakupu vplačal kavcijo, ki pa bi mu jo povrnili ob vrnitvi embalaže na prevzemno mesto. Erika Oblak iz društva Eko Krog je ob tem poudarila, da se je v 16 evropskih državah izkazalo, da kavcija motivira ljudi, da embalaže ne odvržejo v naravo, za ceste ali v ulične smetnjake, temveč jo vračajo v trgovine. »Več zbranega materiala pomeni več recikliranja. Kavcijski sistem zmanjša stroške občin za odvoz rumenih zabojnikov, manj je praznjenja uličnih smetnjakov in čiščenja javnih površin.« Kot je še poudarila, ima embalaža v kavcijskem sistemu za tretjino nižji ogljični odtis od rumenih zabojnikov. Tudi v Združenju malih trgovcev Slovenije podpirajo napore za uvedbo kavcijskega sistema, je dejal predsednik združenja Bruno Komac. Menijo, da bo kavcijski sistem kljub dodatnim investicijam bistveno prispeval k zmanjševanju smetenja in količin embalaže. »Trgovina sledi željam potrošnikov, ki postajajo vse bolj zahtevni in okoljsko ozaveščeni.« Boštjan Okorn iz Zveze potrošnikov Slovenije pa je poudaril, da si želijo, da bi potrošniki pijače in živila lahko kupovali predvsem v embalaži za večkratno uporabo. »Za embalažo za enkratno uporabo bi bilo treba zagotoviti čim večji delež reciklaže, pri čemer se kavcijski sistem kaže kot najboljša rešitev. Tudi zato, ker bi se s tem izenačili obe vrsti embalaže in z višino kavcije načeloma tudi usmerjali potrošnike k bolj trajnostni izbiri.« Njihova raziskava je pokazala, da je kavcijskemu sistemu naklonjenih ali zelo naklonjenih 95 odstotkov potrošnikov. »Ob tem je pomembno, da je sistem zastavljen na način, ki je potrošnikom blizu – vračilo embalaže ne bi smelo predstavljati nobenega dodatnega napora ob siceršnjem nakupovanju.«