Sto deset fotografskih let

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Arhiv člankov / ponedeljek, 11. januar 2021 / 09:41  

Fotografsko društvo Janez Puhar Kranj ima korenine v Prvem slovenskem klubu fotografov amaterjev, ki so ga ustanovili pred sto desetimi leti v kranjski gostilni Mayr. Ob jubileju so v društvu pripravili zbornik, razstava in slovesnost bosta sledili, ko bodo to dopuščale zdravstvene razmere.

Na fotografiji, ki je v najstarejši kranjski gostilni, ki še vedno deluje, nastala 7. decembra 1910, je skupaj z njenim avtorjem Francem Holzhakerjem 15 ustanoviteljev Prvega slovenskega kluba fotografov amaterjev. To sicer ni bil prvi fotografski klub na področju sedanje Slovenije, dve desetletji prej so ga že imeli v Ljubljani, bil pa je prvi, ki je v takratni Avstro-Ogrski v svoje ime zapisal, da je slovenski.

Kot ugotavlja urednik zbornika Vasja Doberlet, je Kranj zibelka slovenske fotografije. Pri tem se ob klubu sklicuje tudi na izumitelja fotografije na steklo, po katerem danes društvo tudi nosi ime. Prav z Janezom Puharjem in še prej kopijami tako imenovanega Štatuta (statuta in prvega zapisnika kluba) se zbornik začne, zaključi pa se z izbranimi fotografijami današnjih članov in priznanji, ki jih je društvo prejelo v zadnjih letih. Vsebino lično oblikovanega zbornika, za kar je zaslužen Jernej Kejžar, pa zapolnjuje še marsikaj zanimivega iz 110-letne zgodovine fotografije v Kranju.

O zgodovini društva je pred desetimi leti v publikaciji Od steklene plošče do digitalne fotografije pisala že Nataše Robežnik. »Tu je bila opisana dejavnost kluba v minulem stoletju, obdobje od leta 2000 naprej pa je bilo le rahlo omenjeno, zato smo mu tokrat posvetili več pozornosti,« pojasni Doberlet, med letoma 2001 in 2015 tudi predsednik društva. V zborniku po kopijah »Štatuta«, sledi prispevek, ki se nanaša na Janeza Puharja, napisala pa ga je izumiteljeva »pranečakinja« Petra Puhar, tudi članica sedanjega društva.

V nadaljevanju prebiramo o zgodovini društva/kluba, kjer seveda ne manjkajo fotografije Janeza Marenčiča, Marka Aljančiča, Marjana Kukca, Mirka Križnarja in drugih. Doberlet je bil v delo društva 13 let močno vpet, zato je v zapis pretežno črpal iz svojih zapiskov in poročil. Poseben poudarek je tudi na dogodkih ob praznovanju dvestote obletnice rojstva Janeza Puharja, ob kateri so se v kranjskem društvu močno trudili za sicer ne prav veliko izumiteljevo prepoznavnost v svetu. Sem velja šteti tako potujočo razstavo o njem kot organizacijo številnih mednarodnih natečajev pod pokroviteljstvom Mednarodne fotografske zveze FIAP.

»Prav je v zborniku predstaviti tudi trenutno aktivne člane društva in njihova dela. V septembru, ko smo se lahko še svobodno gibali, smo se za fotografiranje tako dobili v Prešernovem gaju ob Puharjevi spominski plošči. Naša članica Klavdija Žitnik, ki obvlada staro fotografsko tehniko ambrotipijo, je naredila skupinski posnetek na stekleno ploščo. Za predstavitev časa, v katerem praznujemo 110-letnico, smo se slikali tudi z maskami,« aktualno članstvo poudarja Doberlet. Sledijo fotografije članov. Žanrska raznolikost ter domiselnost pri izboru tem in motivov dokazujejo tako odličnost posameznikov kot kvalitetno delo v društvu, ki ga izkazujejo tudi priznanja, ki so na njegov naslov prihajala v zadnjih letih. Zbornik s sočasnim angleškim prevodom besedil je zaključen s seznamom predsednikov društva od leta 1910 do danes.

Aktualna predsednica FD Janez Puhar Valerija Jenko – ob številnih fotografinjah so ženske na tem mestu še vedno prava redkost – je zapisala: »Namen tega zbornika je ponovno opozoriti na zgodovinska dejstva in na tiste mejnike v slovenski fotografiji, ki so jih postavljali naši predhodniki in ne nazadnje tudi sopotniki.« V načrtu imajo še razstavo aktivnih članov društva in fotografij, ki jih hrani Kabinet slovenske fotografije pri Gorenjskem muzeju, ki beleži petdeset let obstoja.