Grafiti od upora do Trsta

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / ponedeljek, 5. september 2016 / 21:44  

V Stolpu Škrlovec bo do konca septembra na ogled razstava Grafiti na Slovenskem med drugo svetovno vojno, ki jo je v sodelovanju z Muzejem novejše zgodovine v Ljubljani pripravila Helena Konda.

Kranj – Grafitarsko leto v Layerjevi hiši se od srede v Stolpu Škrlovec nadaljuje z razstavo Grafiti na Slovenskem med drugo svetovno vojno. Pripravila jo je dobra poznavalka grafitov Helena Konda, ki se s tematiko grafitarstva ukvarja že več kot dvajset let. Tokrat jo je raziskovalna pot vodila v slovensko polpreteklost, v čas druge svetovne vojne in prvih let po njej. Takrat se je na Slovenskem pojavilo na tisoče odporniških grafitov, ki jih štejemo za prve slovenske sodobne grafite. Grafitarji pa niso bili le odporniki, saj so bili napisi na stenah tudi politično nevtralni ali obratno – naklonjeni okupatorju.

Razstava, na ogled je enajst fotografij z grafiti, sistematično in kronološko prikazuje, kako so se na slovenskem med drugo svetovno vojn pojavljali politični grafiti in druge ulične tehnike različnih družbenih akterjev. »Razdelila sem jih na pet sklopov: grafite okupatorjeve propagande, uporniške grafite, kolaboracijske, nepolitične grafite in povojne grafite, ki so večinoma značilni za Primorsko in so povezani z dogajanjem okrog vprašanja, komu bo po vojni pripadel Trst,« pojasnjuje Helena Konda in dodaja, da si razstava skozi grafite prizadeva prikazati posege v javni prostor v času vojne, saj pomena grafitov ni mogoče razumeti brez poznavanja zgodovinskega ozadja. Kot je avtorica ugotovila pri raziskovanju grafitov, največ razpoložljivega fotografskega gradiva s tega obdobja prikazuj grafite, nastale na osvobojenih ozemljih in ob osvoboditvah mest ... Risanje grafitov na stene je bilo namreč smrtno nevarno, pogosto so v akcijo hodile trojke, dva za stražo in eden, ki je risal na zid. Žal je tudi fotografij malo, saj je bilo tudi njihovo fotografiranje prepovedano. Eden od pogumnih fotografov je bil na primer Edi Šelhaus, v katerega zapuščini je nekaj zanimivih motivov z grafiti.

Na razstavi si lahko ogledamo tako grafita Mussolinija in kralja Vittoria Emanueleja, naslikana s šablono, kot značilni OF s Triglavom pa obris črne roke, napisov Trst je naš in pretresljiv napis iz ječe 'Tovariši, maščujte nas'. »Redke fotografije, nekaj jih tu predstavljam, so zato zelo dragocen zapis časa in dokaz o pogumnih aktivistih in aktivistkah, ki so posredno in neposredno artikulirali kulturno identiteto na celotnem slovenskem ozemlju,« še dodaja Konda. V petek, 16. septembra, ob 18. uri, bo na sporedu voden ogled po razstavi, sledil pa bo ogled dokumentarnega filma Kombinat o Ženskem pevskem zboru Kombinat.