Zaslužijo si oprostitev in »svojo« ulico

Kranj – Na letošnji slovesnosti v spomin bazoviškim junakom Ferdu Bidovcu, Franu Marušiču, Zvonimirju Milošu in Alojziju Valenčiču, ki je 4. septembra tradicionalno potekala pri spomeniku v Prešernovem gaju v Kranju, je nekdanji kranjski župan Vitomir Gros zdajšnjega župana Matjaža Rakovca spomnil na leto dni staro pobudo, da eno od kranjskih ulic poimenujejo po bazoviških junakih. Obenem je Rakovcu predlagal, naj državni oblasti, najbolje vladi, predlaga, da naj pri italijanski vladi končno izposluje sodno oprostitev bazoviških junakov.

Poleg spomenika tudi ulica

Pobudo, da eno od ulic v novih stanovanjskih soseskah v Kranju poimenujejo Bazoviški junaki, je pred letom dni na kranjsko občino naslovila Fundacija Bazoviški junaki in ostale žrtve fašizma s sedežem v Lescah. Predsednik upravnega odbora fundacije Marko Bidovec, sicer pranečak Ferda Bidovca, je dejal, da bi bil to dodaten poklon Kranja mladim članom uporniške organizacije TIGR oziroma njene tržaške veje Borba, ki so jih kot prve žrtve fašizma v Evropi zaradi obtožb terorizma obsodili na prvem tržaškem procesu in ustrelili 6. septembra 1930 v Bazovici.

Pobudo je takoj podprl tudi Vitomir Gros, častni občan in nekdanji župan Kranja. Spomenik bazoviškim junakom v Prešernovem gaju je namreč prav na pobudo njegovega očeta in predvojnega svetnika inženirja Ožbolta Grosa kot prvi protifašistični spomenik v Evropi že leta 1931 postavila tedanja kranjska občina ob finančni podpori v Kranju zatečenih tržaških Slovencev. Kot je pojasnil, sta tako Kranj kot celotna Slovenija bazoviškim junakom dolžna več kot le spomenik. »Zato bi bilo prav, da bi Mestna občina Kranj eno od novih ulic poimenovala z nazivom Ulica bazoviških junakov.«

Kranjski župan Rakovec je za Gorenjski glas povedal, da bo občina tako poimenovanje ceste ali ulice predlagala takoj, ko bo v Kranju za to primerna priložnost. »Pri tem pa želim, da bo odločitev sprejeta v soglasju z Odborom za organizacijo prireditev v spomin na bazoviške junake in svojci bazoviških junakov. Menim, da si njihova imena v Kranju takšen trajni poklon vsekakor zaslužijo.«

Za sodno oprostitev v Italiji

Kot omenjeno, je Gros kranjskega župana Matjaža Rakovca tudi zaprosil, da naj vladi predlaga, naj se pri italijanski vladi zavzame, da Italija končno sodno oprosti bazoviške junake. Za dosego njihove oprostitve po italijanskih predpisih se že desetletja trudi Marko Bidovec oziroma Fundacija Bazoviški junaki. »Močno bode v oči krivica, saj so po še danes v Italiji veljavnem italijanskem kraljevem odloku iz leta 1944 protifašisti, ustreljeni po drugem tržaškem procesu (15. december 1941 na Opčinah nad Trstom), že zdavnaj sodno oproščeni s strani Italije, naši zlati fantje iz Bazovice pa še vedno ne,« je Bidovec zapisal v pismu, ki ga je 4. septembra med drugim poslal tudi predsedniku vlade Janezu Janši in zunanjemu ministru Tonetu Kajzerju. Uradno Ljubljano je znova pozval, naj oblastem v Rimu posreduje »legitimno zahtevo, da Italija lastno zakonodajno materijo udejanja v sodni praksi za vse protifašiste enako«.

Rakovec nam je potrdil, da se je ob letošnji slovesnosti v Prešernovem gaju o tej temi pogovarjal tako z Grosom kot s slovenskimi rojaki iz Italije. »Vsi se zavedamo, da gre za zelo občutljivo zgodovinsko in politično vprašanje, ki terja veliko premisleka in predvsem tako imenovane tihe diplomacije. Zato se mi zdi pomembno, da se o teh vprašanjih pogovarjamo spoštljivo in predvsem v dialogu z ljudmi, ki so s tem vprašanjem neposredno povezani. Kar zadeva morebitno oprostitev bazoviških junakov v Italiji, bom seveda prisluhnil pobudi in po svojih močeh pomagal pri prizadevanjih za rešitev tega vprašanja. Hkrati pa menim, da je treba pri tako občutljivi temi pustiti prostor tudi državni diplomaciji in tistim, ki imajo za to ustrezne pristojnosti,« je pojasnil.