Preverili pripravljenost na okvaro sedežnice

Soriška planina – Na sedežnici na Soriški planini po mehanski okvari obtiči okoli šestdeset ljudi. Naprava se ustavi, potniki ostanejo na sedežih, nekateri tudi nad vodnim bazenom. Sledi klic na 112 in steče obsežna reševalna akcija. K sreči je bil to le scenarij reševalne vaje, s katero so v petek, 11. septembra, preverjali, kako bi se reševalne službe odzvale ob resnični okvari sedežnice. »Ko se sedežnica ustavi, gremo čim hitreje v reševanje. Zaradi oddaljenosti Soriške planine je predvideni pristopni čas služb približno eno uro, nato pa se začne reševanje,« je pojasnil vodja vaje Miha Primc iz GRS Škofja Loka.

Pri vaji so sodelovali gorski reševalci iz Škofje Loke, Tolmina – skupine Podbrdo, Bohinja in Ljubljane, pridružili so se jim tudi kolegi iz Kranja, Radovljice in Tržiča, sodelovali so gasilci in jamarji. Tokrat je bilo na sedežnici približno šestdeset statistov, reševalo jih je okoli sedemdeset reševalcev. Eden glavnih namenov vaje je bil preveriti, koliko časa potrebujejo za tako obsežno reševanje. »Nikoli še nismo v realnih razmerah poskušali rešiti toliko statistov. Zanima nas predvsem čas, pa tudi to, ali je takšno število reševalcev zadostno ali bi jih potrebovali več oziroma bi jih bilo lahko manj,« je povedal Primc.

Vodja vaje Miha Primc iz GRS Škofja Loka / Foto: Matic Zorman

Sedem sedežev nad vodo

Posebnost sedežnice na Soriški planini je njena trasa čez bazen za vodo. Ob ustavitvi naprave nad njim obstane sedem sedežev. Kot je pojasnil Primc, so ob povečanju bazena razmišljali, kako bi najlažje in kar se da varno reševali, zato imajo napihljivo platformo velikosti štiri krat štiri metre, na katero potnike spustijo s sedežev. »Spuščamo jih, kot bi jih spuščali na kopno. Potrebujemo pa dodatne ljudi, ki krmilijo platformo,« je pojasnil Primc.

Pri tovrstni situaciji pa ne gre zgolj za tehnično spuščanje s sedežev. Reševalci morajo poskrbeti za smučarsko opremo, logistiko in varen sprejem ljudi na tleh. Upoštevati morajo tudi njihove odzive. Nekoga je lahko strah višine ali reševanja in sodelovanje z njim zato zahteva več časa. Poleg tega pri običajnih gorskih nesrečah reševalci največkrat pomagajo posameznikom, ob okvari žičniške naprave pa bi lahko na pomoč čakalo tudi 150 ljudi. Reševanje z žičniških naprav sicer gorski reševalci vadijo najmanj enkrat letno.

Pri običajnih gorskih nesrečah reševalci pomagajo posameznikom, okvara sedežnice pa lahko zahteva reševanje več deset ljudi hkrati. / Foto: Matic Zorman

Vajo si je ogledal tudi župan Občine Železniki Marko Gasser, ki je poudaril pomen pripravljenosti reševalnih služb na dogodke, za katere vsi upajo, da se nikoli ne bodo zgodili. »Vajo ocenjujem kot izrednega pomena, da so v primeru izrednih razmer ali nesreč reševalne službe usposobljene, da znajo rešiti situacijo in izpeljati akcijo. Upamo, da na naših smučiščih do takšnih situacij ne bo prišlo, je pa pomembno zaradi usposabljanja, druženja in povezovanja,« je dejal.

Uspešna izvedba

Eden ključnih ciljev vaje je bil preveriti sodelovanje vseh služb, ki bi morale ob tako obsežni intervenciji delovati usklajeno. Po opravljeni analizi je Primc vajo ocenil kot uspešno. Za reševanje vseh statistov so potrebovali uro in 45 minut, kar je 15 minut manj od predvidenih dveh ur. Vajo je sicer spremljala tudi manjša nezgoda, saj si je eden od reševalcev poškodoval roko. Po oskrbi na kraju so ga s helikopterjem prepeljali v Splošno bolnišnico Jesenice.