Zadnji avgustovski teden so se prostori v Medgeneracijskem centru Vezenine Bled spremenili v odprt otroški umetniški atelje. / Foto: arhiv MGC Bled
Zadnji avgustovski teden so se prostori v Medgeneracijskem centru Vezenine Bled spremenili v odprt otroški umetniški atelje. / Foto: arhiv MGC Bled
Ustvarjalni atelje
Zadnji avgustovski teden so se prostori v Medgeneracijskem centru Vezenine Bled spremenili v odprt otroški umetniški atelje, v katerem so otroci raziskovali umetniški proces od materiala do končne podobe.
V okviru poletnega programa v Medgeneracijskem centru Vezenine Bled so konec avgusta pripravili ustvarjalni teden, ki ga je zasnoval in vodil akademski slikar in grafik Janez Albert Novak, pri izvedbi pa je sodelovala Pia Iskra. Udeležilo se ga je 17 otrok, ki so ves teden raziskovali različne materiale in postopke, vse skupaj pa nato predstavili na zaključni razstavi za starše in druge obiskovalce. »Razstavljeni niso bili le končni izdelki, temveč tudi materiali in posamezne faze dela: kamni, pigmenti, možnarji, veziva, papir, matrice, odtisi, dnevniki in fotografska dokumentacija. Obiskovalec je lahko iz postavitve rekonstruiral, kako je posamezna stvar nastala,« je pojasnil Novak.
Otroci so namreč raziskovali umetniški proces od materiala do podobe. »Kamen je postal pigment in barva, trava in star papir nova papirna površina, risba grafična matrica in odtis, fotografski aparat pa orodje za opazovanje in dokumentiranje skupnega dela,« je razložil Novak, ki je kot pomemben rezultat celotedenskega dela v ospredje postavil postopno rast samostojnosti. »Otroci so vedno manj spraševali, kaj morajo narediti, in vedno pogosteje, kaj lahko naredijo še sami.« Najprej so se lotili raziskovanja, od kod sploh prihaja barva. »Opazovali in mleli so kamne in pigmente, med drugim lapis lazuli, in iz pigmentnega prahu pripravljali barve.« Nato je prišel na vrsto papir. »Iz trave in starega papirja so pripravljali pulpo, jo zajemali na sita, stiskali in sušili ter tako izdelali svoje liste.« Iz risb v osebnih umetniških dnevnikih pa so nastajale grafične matrice iz tetrapaka in nato odtisi. Vse svoje delo so sproti dokumentirali s fotoaparatom, izdelali so tudi že omenjene osebne umetniške dnevnike. »Vanje so otroci risali, zapisovali nove pojme, lepili vzorce papirja in se k njim vračali tudi brez posebnega navodila,« je navdušen Novak. Za zaključek je vsak otrok izdelal še razglednico.
Če bi bilo treba celoten teden povzeti z enim vprašanjem, je ob tem še dodal Novak, bi bilo najprimernejše tisto, ki se je pojavljalo v številnih različicah: »A lahko jaz?« To vprašanje je po njegovih besedah zajelo bistvo programa: otrok ni čakal le na naslednje navodilo, ampak je iskal možnost, da bi nekaj naredil sam. »Prav ta želja po sodelovanju, ponavljanju, raziskovanju in prevzemanju odgovornosti je bila ena najmočnejših lastnosti ustvarjalnega tedna.«