Kolesarjenje po Siciliji, 9. del

Noč v Petralii Sottani je bila precej drugačna od prejšnjih. Ponoči nas je prešla nevihta, močno je pihalo in temperatura je občutno padla. Zjutraj anoraki niso bili prav nič odveč. Pred nami je bila nova zahtevna etapa, ki nas je vodila skozi visoko ležeče kraje v osrčju Sicilije.

Prvi cilj je bila Petralia Soprana (Zgornja Petralia), ki leži nekoliko višje od Petralie Sottane, na 1.147 metrih nadmorske višine. Staro naselje, ki se razprostira na vrhu hriba, je zaradi svoje lege pravi naravni balkon z lepimi razgledi na okoliško pokrajino.

Po krajšem postanku se je začel več kot trideset kilometrov dolg spust proti Nicosii. Cesta se je večinoma počasi spuščala, vmes pa smo premagali tudi nekaj krajših vzponov. Mimo Acquanove smo prispeli do slikovitega mesta Gangi, ki leži na skalnati vzpetini in je zaradi svoje umetnostne in kulturne dediščine znano kot mesto umetnosti. Ustavili smo se na jutranji kavi in si nekoliko oddahnili.

Petralia Soprana / Foto: Marina Vuk

Pot nas je nato vodila skozi Sperlingo, ki prav tako leži na skalnatem hribu. Za mestom se je cesta ponovno spustila in nas pripeljala do vznožja Nicosie. Povzpeli smo se do starega mestnega jedra, ki ga krasijo številne cerkve in palače, med njimi mogočna stolnica.

Močan veter, ki je pihal že ponoči, nam tudi čez dan ni prizanašal. Na cesto je nanašal veje in drugo navlako, zato je bilo treba biti pri spustih še posebno previden. Iz Nicosie smo se spustili do najnižje točke etape na približno 585 metrih nadmorske višine, nato pa nas je čakal nov vzpon do Ceramija, ki je zgrajen na vzpetini na nadmorski višini okoli 1.000 metrov in se lepo vključuje v značilno podobo sicilijanske notranjosti. Tu smo si privoščili zasluženo malico.

Nadaljevali smo po visoki planoti, večinoma na nadmorski višini med 900 in 1.000 metri. Pokrajina je bila odprta in precej samotna, na okoliških vzpetinah pa so se pojavljala manjša naselja. Ko smo se približevali Troini, se je pred nami v daljavi pokazala Etna, ki smo jo opazovali z zahodne strani.

Troina / Foto: Marina Vuk

Na cilj etape v Troino smo prikolesarili pozno popoldne. Mesto leži na skalnati vzpetini na nadmorski višini okoli 1.100 metrov in je že zaradi svoje lege nekaj posebnega. V času normanske osvojitve Sicilije je imela Troina pomembno vlogo in je bila prva prestolnica normanske Sicilije.

Za nami je bilo osemdeset kilometrov in kar 1.500 višinskih metrov. Etapa nas je ves dan vodila po visokih planotah in skozi slikovita hribovska mesta. Ob hladnem jutru, močnem vetru in številnih vzponih je bila zahtevna, vendar smo bili za ves trud nagrajeni z lepimi razgledi na notranjost Sicilije in proti mogočni Etni.