Ob 120-letnici radovljiške knjižnice izpostavili pomen sodobnih prostorov

Radovljica – Radovljiška knjižnica je leta 2018 dobila svoje nove osrednje prostore v sodobnem objektu na Vurnikovem trgu. »Od začetka delovanja javne knjižnice in po vseh selitvah v zadnjih 120 letih, je ta veličastna knjižnica danes res na takšni točki, da jo vsak, ki pride v mesto, vidi,« je izpostavil radovljiški župan Ciril Globočnik.

Kot je povedal direktor knjižnice Marko Zupanc, je prostor zelo pomemben, saj zaradi njega pride v knjižnico več ljudi. V Radovljici so opazili, da se je po selitvi v nove prostore število aktivnih članov povečalo za več kot 30 odstotkov. Precej sta se povečala tudi število enot izposojenega gradiva in obisk dejavnosti, ki jih pripravlja knjižnica.

Podatki kažejo, da si na dan, ko je knjižnica odprta, ljudje v povprečju izposodijo 2000 enot gradiva, od tega 1400 v osrednji knjižnici v Radovljici, obišče pa jo dnevno 880 ljudi. Radovljiški župan je s podatki zelo zadovoljen in verjame, da ob tako dobrih pogojih za delovanje, ni bojazni, da knjižnica svoje vloge v družbi ne bi še krepila in nadgrajevala.

»Sodobna težnja knjižničarske stroke je, da knjižnice odprejo prostor, dajo ljudem na razpolago gradivo in možnosti raznih dejavnosti,« je pojasnil Zupanc. Opaža, da ljudje pridejo v knjižnico in v njej preživljajo svoj prosti čas. V majhnih knjižnicah to ni mogoče, saj imajo le police s knjigami. Zato je v zahodnem svetu trend, da se gradijo velike, svetle knjižnice.

Dobrega obiska knjižničnih enot in bralne kulture je zelo vesel tudi bohinjski župan Jože Sodja. V Bohinju so knjižnice v Stari Fužini, Srednji vasi in Bohinjski Bistrici. Kot je ocenil župan, so prostori lepi in dobri. To posebej velja za nove prostore v Stari Fužini. »Imamo pa željo, da bi v bližnji prihodnosti preselili tudi knjižnico v Bistrici v stavbo bivšega vrtca oziroma sedanjo Bohinjsko hišo,« je dejal župan.

V objektu deluje medgeneracijski center, trenutno pa preverjajo, ali bi prenesel tudi težo knjig. Če bi se pokazale težave pri statiki, Sodja meni, da bi bilo treba objekt podreti in zgraditi novega. Prepričan je, da si tudi Bohinjska Bistrica zasluži sodobno, svetlo knjižnico.

Prav v novem medgeneracijskem centru je leta 2022 nove prostore dobila tudi blejska knjižnica. Kot je povedal blejski župan Anton Mežan, so jo ljudje vzelo za svojo. Še bolj od samih prostorov so pri tem ključni zaposleni.

Kot je dejal gorjanski župan Peter Torkar, jim v Gorjah knjižnica, ki se je v nove prostore preselila pred 15 leti, predstavlja tudi prostor druženja in povezovanja, knjižničarke pa so s prebivalci uspele vzpostavitev izjemen odnos. Dodatne aktivnosti bodo izvajale tudi v novem ljudskem domu, ki je pravkar v gradnji. Kot je pritrdil Torkar, se je standard knjižnične dejavnosti na tem območju v zadnjih 20 letih res močno dvignil.

Dolgoletna nekdanja direktorica radovljiške knjižnice Božena Kolman Finžgar je ob tem izpostavila pomen tega, da knjižnične enote ostanejo tudi v manjših krajih. Na ta način se namreč zagotavlja njihova dostopnost slabše mobilnim, zlasti otrokom in starejšim. Zato je pomembno, da radovljiška knjižnica ohrani svojo mrežo. »Z župani smo vedno dobro sodelovali in moramo tudi v bodoče, da bomo še naprej spodbujali branje, kjer je to le mogoče,« je poudarila.

Ob 120-letnici so v radovljiški knjižnici pripravili priložnostno razstavo in obsežen zbornik. Kot je povedal njegov urednik Jure Sinobad, je pri pripravi prispevkov sodelovala velika večina zaposlenih. Fotografsko bogat zbornik obsega 350 strani, na razstavi pa so na ogled tudi različni predmeti iz zgodovine knjižničarstva na Gorenjskem.