Kolesarjenje po Siciliji, 7. del

Sedmo etapo smo začeli v Palermu. Čakal nas je približno 15-kilometrski vzpon, s katerega se je odprl čudovit pogled na Monreale in rodovitno dolino Conca d'Oro (zlata kotlina). Dolino prekrivajo nasadi pomarančevcev, oljk in mandljevcev, zaradi katerih je bila že od nekdaj pomembno kmetijsko območje.

Po vzponu je sledil približno desetkilometrski spust skozi Monreale. Mesto leži na pobočju Monte Caputo in je znano po mogočni normanski stolnici iz 12. stoletja, ki velja za eno najpomembnejših stvaritev normanske arhitekture na Siciliji. Njena notranjost je prekrita z veličastnimi zlatimi mozaiki, med katerimi izstopa velikanski Kristus Pantokrator.

Pogled na Monreale in Palermo / Foto: Marina Vuk

Po postanku v Monreale smo nadaljevali spust skozi Aquino do reke Oreto, nato pa se je cesta znova začela vzpenjati. Naslednjih deset kilometrov nas je pot vodila skozi Ponte Marco, Piano Maglio-Blandino in Altofonte. Z vsakim pridobljenim metrom se je razgled širil in na poti proti vrhu smo lahko na nekaterih razglednih točkah uživali ob pogledih na Monreale in Palermo.

Vzpon se je končal pri Contrada Rebutone, od koder smo nekaj časa kolesarili po rahlo valoviti pokrajini, nato pa se je cesta začela počasi spuščati. Pred nami se je razprostirala Albanska planota (Piana degli Albanesi) z jezerom. Modrina jezera je lepo izstopala iz zlatorumene pokrajine, obdane s hribi.

Pri jezeru se je cesta ponovno začela vzpenjati do prelaza na približno 855 metrih nad morjem, najvišje točke današnje etape. Od tam nas je čakal prijeten, položen spust po rahlo valoviti cesti. Pokrajina je postajala vse bolj samotna, promet pa vse redkejši.

Albanska planota (Piana Degli Albanesi) / Foto: Marina Vuk

V bližini Bivio Luputto smo prispeli na glavno cesto, ki nas je pripeljala do Corleoneja, mesta z okoli 11.000 prebivalci. Leži na nadmorski višini približno 540 metrov in je obdano z značilnimi skalnatimi vrhovi ter globokimi grapami, zaradi katerih je pokrajina okoli njega še posebej slikovita.

Corleone je imel pomembno vlogo v zgodovini sicilijanske mafije (Cosa Nostre), svetovno znan pa je postal tudi zaradi filma Boter, ki ga mnogi uvrščajo med najboljše filme vseh časov. Zanimivo je, da večine prizorov niso posneli v Corleoneju, temveč v drugih sicilijanskih krajih. Kljub temu je filmska zgodba mestu prinesla svetovno prepoznavnost.

Po dnevu, polnem vzponov in spustov, smo iz živahnega Palerma prispeli globoko v sicilijansko notranjost, vse do Corleoneja. Za nami je bila še ena zahtevna, a izjemno raznolika etapa. Od živahnega Palerma in mogočnega Monreala do spokojne Albanske planote se je pred nami razkrivala raznolika in slikovita Sicilija.