Med odmori skrivaj uporabljali kretnje

Na Jesenicah so se pred dnevi srečali nekdanji sošolci, ki so med letoma 1971 in 1981 obiskovali osnovno šolo Zavod za gluhe in naglušne Ljubljana. Letos so praznovali 45. obletnico valete, in kot nam je povedala ena od udeleženk Alenka Šifrer (ki je popolnoma gluha), so šolanje začeli leta 1971, končali pa leta 1981. Takrat so bili razdeljeni v tri razrede, vsi so imeli težave s sluhom, nekateri med njimi so bili povsem gluhi, drugi naglušni, nekateri so uporabljali slušni aparat, nekateri so komunicirali z ogledovanjem ustnic. Kot se spominja Alenka Šifrer, so bili to še časi, ko je bilo v šoli prepovedano uporabljati kretnje. »Komunicirati smo morali samo z govorom. Med odmori in pri malici smo skrivaj uporabljali kretnje, da smo se lažje sporazumevali. To je bil pomemben del naše povezanosti,« se spominja.

Povezani so ostali vse do danes, na obletnicah valete pa se srečujejo vsaki dve leti. Nekaj sošolcev je žal že pokojnih, nekateri pa se srečanj ne morejo udeležiti, tako da se jih je tokrat zbralo trinajst. Vsakič se srečajo v drugem kraju, letos pa so za kraj srečanja izbrali Jesenice, kajti kar tri nekdanje sošolke prihajajo iz jeseniške občine, poleg Alenke Šifrer še Irma Klinar in Jožica Rant.

Na jeseniški Stari Savi sta udeležence sprejeli Nina Hribar in Daša Čopi iz Gornjesavskega muzeja Jesenice in jim predstavili Staro Savo, njeno železarsko zgodovino in muzejske zbirke. Pri predstavitvi je pomagala tolmačka slovenskega znakovnega jezika Karin Brumen, ki ima gluha starša, zato je od otroštva naprej živela v svetu znakovnega jezika, zatem pa izbrala poklic tolmačke.

Po ogledu muzeja so se odpravili v Planino pod Golico na kmečki turizem Pri Betelu, kjer so bili navdušeni nad okusno domačo hrano in prijaznim sprejemom. Srečanje je bilo nepozabno, polno topline, povezanosti in lepih spominov, je povedala Alenka Šifrer.

Organizatorka tokratnega srečanja je bila Irma Klinar, načrtujejo pa, da se bodo ponovno srečali čez dve leti.