Supervolilno leto 2024

Po verodostojnih podatkih sodeč ni bilo še v nobenem letu v zgodovini po svetu toliko volitev, kot jih bo v letu 2024. Volitve bodo v 78 državah, ki skupaj štejejo okrog štiri milijarde prebivalcev, polovico vseh Zemljanov …

Negotove volitve

O fenomenu supervolilnega leta 2024 je pred kratkim pisal tudi ugledni slovenski diplomat, upokojeni veleposlanik Božo Cerar. »Leto 2024 velja za mater vseh volilnih let. Prvič v zgodovini človeštva se bo v enem letu okoli štiri milijarde oziroma polovica zemljanov odpravilo na volišča. Volitve bodo namreč v kar 78 državah – v Indiji, Indoneziji, Iranu, Južni Afriki, Južni Koreji, Mehiki, Pakistanu, Rusiji, Tajvanu, Venezueli, Združenih državah Amerike in Združenem kraljestvu, če poimensko naštejemo le tiste z največ volivci oziroma najbolj pomembne. Med njimi so članice G7, G20, Brics in vodilne države globalnega juga. Tu so ne nazadnje tudi evropske volitve. Vlogo v večjem obsegu bodo pri njihovi izvedbi prvič imeli umetna inteligenca in vsaj v primeru ZDA tudi sodišča. Izidi nekaterih volitev so več ali manj znani, drugih bolj negotovi. Njihovega poteka in rezultatov ne bo čutiti le znotraj držav, ampak marsikje tudi v odnosih med njimi oziroma širše v regiji. Nekatere pa bodo odmevale po vsem svetu in zaradi njih se lahko svet krepko spremeni. Bolgarski intelektualec Ivan Krastev je pred časom dejal, da se o razpletu velikega števila vojn marsikdaj ne odloči na bojnem polju ali za pogajalsko mizo, ampak na voliščih. Če pogledamo v zgodovino, lahko dodamo, da so volitve marsikdaj naplavile ali utrdile oblastnike, ki demokracije niso okrepili ali prinesli miru, ampak obratno poskrbeli za zaostritev razmer v svetu ali ga celo pahnili v nove vojne. V novo leto običajno stopamo polni optimizma, da bo to boljše kot minulo. Razumljivo, da si (načeloma) vsi želimo, da v državah in odnosih med njimi vladata stabilnost in mir, osnova za nadaljnji razvoj. Žal je v svetu in tudi glede omenjenih volitev kar nekaj reči, na katere je treba biti pozoren in ki lahko pokvarijo naš optimizem glede odnosov v mednarodni skupnosti.«

Volitve v Ameriki

»Najpomembnejše bodo seveda novembrske volitve v ZDA. Donaldu Trumpu kljub vsem sodnim postopkom za zdaj dobro kaže. Prevladujoče mnenje v svetu (sodeč po njegovem prvem mandatu in izjavah v minulih mesecih) je, da je to slabo za ameriško demokracijo. Precej Američanov se boji, da bi Trump lahko ZDA popeljal v diktaturo (sam zatrjuje, da bo diktator le en dan). Enako slabo naj bi bilo to za odnose ZDA z dosedanjimi zavezniki, partnerji in prijatelji in dobro za nasprotnike ZDA in Zahoda. Ti bi se veselili težav, ki bi jih ZDA imele s svojo demokracijo – in da jim te o njej ne bi mogle več pridigati. Če ostanemo samo pri Trumpovi zunanji politiki: mejo s sosednjo Mehiko bi zaprl za iskalce azila in ne izključuje, da bi nad mehiške narkokartele poslal vojsko. Ob že omenjeni zaostritvi konfrontacije s Kitajsko velja dodati, da bi ukinil načelo največjih trgovinskih ugodnosti (most favoured nation status). Razmišlja o desetodstotni carini za vsak uvoz v ZDA, kar bi prizadelo tudi evropska podjetja. Zelo verjetno bi ZDA ponovno umaknil iz pariškega podnebnega sporazuma. Ne želi se zavezati nadaljnji vojaški pomoči Ukrajini. Trdi, da je tamkajšnjo vojno sposoben končati v 24 urah. (Brez ameriške pomoči bi bila Ukrajina najbrž res prepuščena na milost in nemilost Putinu.) Za nameček Trump še naprej vztraja pri potrebi ocene smiselnosti ameriškega članstva v Natu. Ameriškega pritiska na Izrael, da sklene mir s Palestinci, ne bi bilo, itd. Njegova izvolitev očitno ne bi pomenila nič dobrega za Evropo. Znana je njegova izjava, da sta prelivanje ameriške krvi in zapravljanje premoženja ZDA v Evropi slab posel. Da je Trumpa glede izstopa iz Nata treba jemati resno, kaže tudi nedavno sprejeta odločitev ameriškega kongresa (parlamenta), zajeta v letnem zakonu o financiranju ameriških oboroženih sil, da je izstop iz Nata možen le z odobritvijo senata oziroma kongresa. Ameriška zakonodaja je namreč vsebovala le določbe o obvezni kongresni odobritvi vstopa ZDA v mednarodne pogodbe, nikakršnih pa o njegovi vlogi pri izstopu iz njih. Zaradi negativnega odnosa Trumpa do Nata in EU (oboje je nočna mora še posebej za baltske republike oziroma vzhodnoevropske države) se v primeru Trumpove vrnitve Evropi obeta destabilizacija …« In tako naprej. Neznank v zvezi z ameriškimi volitvami je še veliko. (Vir: Božo Cerar, Kaj lahko svetu prinese supervolilno leto?, Sobotna priloga Dela, 6. 1. 2024)

Mirotvorni izvoljenci

Želimo si, da bi bili izidi najpomembnejših volitev takšni, da bi izvoljeni mirotvorno vplivali na dogajanja v svetu. Da bi pomagali rešiti katerega od problemov, pomiriti sprte strani, preprečiti izbruhe novih vojn …