Bilo je odlično

Boško Bečarski in njegova soproga Klavdija Koželj Bečarski sta lani praznovala dvaindvajseto obletnico poroke, on pa je tudi srečal abrahama.

Starši Boška Bečarskega so se v Slovenijo priselili iz Makedonije. Oba sta delo dobila v takratnem Tekstilindusu, stanovala pa sta v samskem domu v Stražišču. Tam sta se tudi spoznala. »Rojena sta na isto leto, isti mesec in celo na isti dan,« pove sogovornik, ki je avgusta lani praznoval petdeseti rojstni dan.

Danes Boško Bečarski, ki je lastnik stražiške gostilne Gitadela, z družino živi v Besnici. Ima dva sinova. Starejši je šel po očetovih stopinjah in mu že pomaga v gostilni. Boško je namreč v gostinstvu, kar pomni. Ko je imel 23 let, je šel prvič na svoje. V Podbrezjah je vzel v najem picerijo Grmač, istočasno se je odprla možnost, da vodi še Kmečki hram v Dupljah, vendar pravi, da je po dobrem letu ugotovil, da oboje ne bo šlo, in se je odločil za Grmača.

»Mislim, da ima vsak gostinec željo, da bi enkrat delal zase,« deli z nami svoje razmišljanje. »Vendar ko enkrat delaš zase, spet delaš za druge – in to je začaran krog.« Kljub temu bi se danes, pravi, še enkrat odločil za gostinstvo. Kot vodja strežbe je 18 let delal pri Marinšku, pred covidom-19 je bil zaposlen pri Dežmanu na Kokrici, potem pa se je odločil za odkup Gitadele. »Je gostilna, picerija, najbolj smo znani po malicah,« nadaljuje Bečarski. Ponujajo tudi klasične balkanske jedi, mehiške jedi, testenine, rižote … Ponudbo gostilne je še malo razširil, in ker ponujajo tudi catering, nas je zanimalo, ali je moral na svojem rojstnem dnevu sam poskrbeti za hrano.

»Odločil sem se, da bom naredil zabavo samo enkrat in povabil nanjo vse – od domačih do znancev, prijateljev, sosedov, sodelavcev … Na koncu se jih je nabralo tristo.« Večer pred rojstnim dnem (10. avgust) so mu v Besnici postavili tudi mlaj, v službi ni šlo brez rojstnodnevnih vragolij, rojstnodnevno zabavo pa je gostil Ranč Mackadam v Dupljah. Seveda iz svoje (gostinske) kože ni mogel, tako da je poskrbel za del pogostitve. »Ogromno je bilo organizacije,« pravi. »Imeli smo kar štiri žive 'muzike',« nadaljuje. »Makedonski ansambel, 'trubače', prišel je Dadi Daz, imeli smo tudi didžeja,« našteje.

Kaj pa rojstnodnevno presenečenje za okrogli jubilej, smo bili radovedni. Ožje sorodstvo je res poskrbelo zanj, se nasmehne. Kupili so mu namreč motor »čoper« in mu plačali učne ure za opravljanje izpita. »Ideja za darilo pa se je pa porodila ženi lani na dopustu v Grčiji,« pojasni. »In ker je mlajši sin bolj navdušen nad motorji, sploh ni debate, da ga ne bi vozil.«

Lani sta Boško Bečarski in Klavdija Koželj Bečarski praznovala še 22. obletnico poroke in prejela še eno zanimivo darilo: darilni bon za obisk Hiše Franko – šla sta na večerjo k Ani Roš. »Bilo je odlično,« zaključi Boško Bečarski.