Poškodovane gozdne ceste

Avgustovsko neurje je na gozdnih cestah na širšem gorenjskem območju povzročilo za več kot šest milijonov evrov škode. Skoraj devetdeset kilometrov cest ni prevoznih, zaradi tega je onemogočeno gospodarjenje na površini več kot osem tisoč hektarjev gozdov.

Kamnik, Kranj, Bled – Avgustovska povodenj je povzročila škodo na gozdnih cestah tudi na širšem gorenjskem območju, še zlasti v porečju Kamniške Bistrice in Sore.

Za sanacijo pričakujejo državni denar

Kot je dejal Miha Zabret, vodja kamniške krajevne enote zavoda za gozdove, je povodenj v občini Kamnik poškodovala 61 kilometrov gozdnih cest, v sosednji komendski občini pa en kilometer. Najhuje so poškodovane ceste v dolini potoka Grohat in v dolini Korošice. Neprevoznih je dobrih deset kilometrov cest, gospodarjenje pa je zaradi tega onemogočeno na površini več kot tisoč hektarjev gozdov. Škodo ocenjujejo na nekaj manj kot 1,7 milijona evrov. Na cestah sta poškodovana zgornji in spodnji ustroj, poškodovani ali uničeni so propusti, mulde in mostovi, porušeni so oporni zidovi, na odkopnih brežinah so zemeljski usadi … Sanacijo so v okviru rednega vzdrževanja in razpoložljivega denarja že začeli na manj poškodovanih cestah, kjer je z majhnimi ukrepi možno zagotoviti varno prevoznost z gozdarsko mehanizacijo. Za težje poškodovane ali uničene ceste bodo počakali na dodatni denar, ki ga pričakujejo na podlagi napovedanega zakona o obnovi in razvoju; nekateri lastniki pa so se kar sami lotili urejanja dostopa do svojih gozdov. Lokalnih izvajalcev del za vzdrževanje in sanacijo gozdnih cest in vlak je malo, nekaterim so poplave tudi poškodovale ali uničile mehanizacijo, sicer pa so do nedavnega dajali prednost delom na javni infrastrukturi in javnih objektih. »Doslej smo na območju gozdov zabeležili tudi petnajst plazov, večjih od 0,4 hektarja, skupne ocenjene površine devet hektarjev,« je dejal Miha Zabret in dodal, da so velik problem manjši plazovi ter usadi na brežinah gozdnih prometnic in ob bregovih vodotokov, saj marsikje ogrožajo stabilnost in prevoznost gozdnih cest in vlak.

Najhuje v škofjeloški občini

Na kranjskem gozdnogospodarskem območju je povodenj poškodovala 287 kilometrov gozdnih cest, obilne padavine so v gozdovih sprožile tudi zemeljske plazove skupne ocenjene površine 25 hektarjev. Na cestah so najhujše posledice na območju občine Škofja Loka. Med poškodbami prevladujejo usadi cestišč ob vodotokih ter naplavine in plavje na voziščih, marsikje pa je voda odnesla ves zgornji ustroj ceste. Kot je dejal Franček Kolbl iz kranjske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije, je neprevoznih 26 gozdnih cest oziroma njihovih odsekov skupne dolžine 50 kilometrov. Ocenjujejo, da je zaradi tega onemogočeno racionalno gospodarjenje z gozdom na površini 5681 hektarjev. Škodo so ocenili na nekaj manj kot 2,3 milijona evrov, od tega jo je skoraj polovica v škofjeloški občini. Še vedno potekajo interventna dela za zagotavljanje prevoznosti cest. Izvajajo se tudi nujna dela v okviru rednega vzdrževanja, za katera zagotavljajo denar lastniki gozdov, občine in država. Sanacijo bodo začeli, ko bo država z napovedanim zakonom o obnovi in razvoju zagotovila denar. Trajala bo več let; kdaj pa bo končana, bo odvisno od razpoložljivega denarja. Za sanacijo poškodb na gozdnih cestah ni dovolj izvajalcev, zaradi ujm se tudi podaljšujejo roki za redno vzdrževanje.

Osemindvajset kilometrov cest neprevoznih

Na blejskem gozdnogospodarskem območju je neurje poškodovalo približno 330 kilometrov gozdnih cest. Kot navaja Klemen Zalokar iz blejske območne enote zavoda za gozdove, je poškodovanost cest različna. Na 215 kilometrih cest prevladujejo površinske poškodbe, te ceste so normalno prevozne s kamioni in omogočajo normalno gospodarjenje z gozdovi. Varne vožnje s kamioni ne omogoča 85 kilometrov cest, zaradi tega je oteženo tudi gospodarjenje z gozdovi. Močneje je poškodovanih približno 28 kilometrov cest, te ceste ne omogočajo vožnje z osebnimi vozili in s kamioni, zato je onemogočeno gospodarjenje z gozdovi na površini približno dva tisoč hektarjev. Po oceni zavoda za gozdove je v julijskih in avgustovskih neurjih nastalo za nekaj manj kot 2,3 milijona evrov škode, največ v predelu Karavank – v občini Kranjska Gora za 462 tisoč evrov, v žirovniški občini za 589 tisoč in v radovljiški za 592 tisoč evrov. Voda je marsikje odnesla zgornji ustroj ceste, zamašeni, poškodovani ali uničeni so objekti za odvajanje voda, poškodovane so nosilne konstrukcije mostov in opornih zidov … Močno so poškodovani deli gozdnih cest, ki potekajo preko hudourniških strug ali v območju hudourniških vodotokov (Zelenica, Železnica, Krnica, Poljska planina, Rčitno, Krpin). »Sanacija bo dolgotrajna,« ocenjuje Klemen Zalokar. Na nekaterih cestah se je s prerazporeditvijo denarja za redno vzdrževanje ali z namenskimi sredstvi občin že začela, sicer pa za to pričakujejo sredstva na podlagi zakona o obnovi in razvoju. Poškodbe so tudi na gozdnih vlakah.