Nova pravda zaradi posla s Trgovskim centrom Primskovo

Kranjsko okrožno sodišče v zadevi Trgovski center Primskovo obravnava tudi odškodninsko tožbo Merkurja v stečaju zoper nekdanjo izvršno direktorico za finance v Merkurju Janjo Krašovec, nekdanjega direktorja Kograd Igema Ota Brgleza in omenjeno podjetje, ki so bili zaradi verižne preprodaje trgovskega centra že pravnomočno kazensko obsojeni.

Kranj – Na kranjskem okrožnem sodišču so že pred časom začeli ponovno obravnavati odškodninsko tožbo Merkurja v stečaju zoper Marto Bertoncelj, nekdanjo predsednico nadzornega sveta družbe in nekdanjo direktorico obvladujoče družbe Merfin, v višini devet milijonov evrov (in zamudne obresti) zaradi škode, nastale pri spornem poslu s Trgovskim centrom (TC) Primskovo konec leta 2008 med Merkurjem, Merfinom in slovenjgraškim podjetjem Kograd Igem. Pred dnevi pa je sodišče v isti zadevi začelo obravnavati še tožbo zoper nekdanjo finančnico Merkurja Janjo Krašovec, družbo Kograd Igem in njenega nekdanjega direktorja Ota Brgleza. Vsi trije so bili sicer zaradi verižne preprodaje TC Primskovo že pravnomočno obsojeni v kazenskem postopku na Okrožnem sodišču v Ljubljani, pri čemer pa je bil Merkur v stečaju s premoženjskopravnim zahtevkom napoten na pravdo.

Toženci dvomijo o upravičenosti tožbe

V pravdnem postopku pred kranjskim sodiščem so toženci oporekali odškodninskemu zahtevku. Darja Roblek, pooblaščenka Janje Krašovec, je tako povedala, da vztrajajo pri stališču, da je Merkur v stečaju tožbo vložil prepozno – po izteku absolutnega dveletnega zastaralnega roka. Oto Brglez je navedel, da Merkur pri preprodaji TC Primskovo sploh ni bil oškodovan, pooblaščenec Kograd Igema Robert Preininger pa je med drugim predlagal, naj se Merkur v stečaju javno opredeli, v kateri fazi je postopek v zadevi, v kateri je bila izdana zamudna sodba zoper Albina Kordeža, nekdanjega prvega moža Merkurja, in ali je v tisti zadevi upoštevana solidarnost plačila odškodnine. »Ta podatek je nujen iz razloga, če bi v tem postopku uspela tudi zoper ostale tožence, bi tožeča stranka dobila za isto terjatev več izvršilnih naslovov, kar je nedopustno,« je dejal odvetnik. Kot smo že poročali, je Kordežu kranjsko okrožno sodišče leta 2013 z zamudno sodbo že naložilo solidarno plačilo odškodnine Merkurju.

Merkurjev pooblaščenec Samo Ošabnik je opozoril, da je bila v tej zadevi izdana pravnomočna obsodilna kazenska sodba zoper vse tri tožene zaradi pridobljene protipravne koristi, zato ima kranjsko sodišče vse pogoje, da v tej zadevi odloči. Ob tem je še pojasnil, da je bilo do zdaj Merkurju v stečaju povrnjenih dobrih 763 evrov s strani Janje Krašovec.

Čigava je terjatev

Toženci so oporekali tudi načinu, kako so v kazenskem postopku na ljubljanskem sodišču, v katerem so bili obsojeni, določili višino protipravno pridobljene koristi. Kot so navedli, jo je ljubljansko okrožno sodišče določilo brez mnenja sodnega cenilca. Odvetnica Darja Roblek pa je dodala, da naj sodišče še preveri, ali ni bila morda obravnavana terjatev Merkurja v postopku prisilne poravnave prenesena na izčlenjeno družbo Merkur nepremičnine. Merkurjev odvetnik Ošabnik je sicer odgovoril, da je bila izčlenitev opravljena na izrecno določenem premoženju, ostalo, tudi ta terjatev, pa je ostala Merkurju v stečaju.

Sodnica Mateja Špes je naslednji narok razpisala za 7. november, do tedaj pa mora Marta Bertoncelj oziroma njena odvetnica sodišču predložiti delitveni načrt, ki je bil sestavni del izčlenitve družbe Merkur nepremičnine. Pri tem je stranke opozorila, da pravdno sodišče ne more odločiti drugače, kot je kazensko sodišče. Toženci so odgovorili, da bi pravdno sodišče vendarle moralo presojati okoliščino, da kazensko sodišče sploh ni angažiralo sodnega izvedenca, ki bi ugotovil, ali oziroma kakšna škoda je nastala Merkurju.