Ribnikarji in Politika

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: Slovenija / sobota, 27. maj 2023 / 08:03  

Kdo je bil Vladislav Ribnikar, po katerem se imenuje beograjska šola, na kateri se je 3. maja zgodil tragični strelski incident? Bil je ustanovitelj srbskega dnevnika Politika, njegov oče Franc pa se je rodil v Seničnem pri Golniku …

Bili so gorenjskega rodu

Franc Ribnikar, zdravnik in filantrop, se je rodil 26. 10. 1840 v Seničnem pri Golniku očetu Jerneju, premožnemu kmetu na stari domačiji »Pri Matiji«, umrl je 7. 2. 1905 v Beogradu. Bil je drugorojenec iz očetovega drugega zakona, obiskoval (1855–1860) gimnazijo v Ljubljani do 5. razreda s prav dobrim, deloma z odličnim uspehom, a jo zapustil, ker ni maral postati duhovnik. Študiral je (1863–1866) medicino v Gradcu ter tu dobil diplomo magistra kirurgije in porodništva (21. 9. 1865). Preselil se je v Kostajnico na Hrvaškem in se tam priženil v srbsko rodbino Srnjićev. Leta 1867 je odšel v Srbijo, postal 1869 pomočnik v okrožni bolnišnici v Kruševcu, 1870 okrajni zdravnik v Trsteniku, 1873 prevzel službo občinskega zdravnika v Svilajncu. Udeležil se je srbsko-turške vojne (1876 do 1878) kot vojni rezervni zdravnik in upravitelj rezervne bolnišnice v Svilajncu. Ko je v Zürichu dosegel doktorat medicine (16. 2. 1882), je istega leta postal občinski zdravnik in vodja okrožne bolnišnice v Jagodini, potem srbski državljan (9. 5. 1888) in se preselil v Beograd, kjer je do smrti deloval kot mestni zdravnik. Bil je velik človekoljub in dobrotnik ubogih, svoje sinove je vzgojil v strogo narodnem duhu; umrl je kot pripadnik srbske pravoslavne cerkve. – Najstarejši sin Franca je bil Vladislav Ribnikar, rojen 14. 11. 1871 v Trsteniku, umrl 1. 9. 1914 na Rožnju. Po dovršenih filozofskih študijah v Beogradu je bil sprva sotrudnik lista Otadžbina, 25. 1. 1904 pa je z bratoma Slobodanom in Darkom v Beogradu ustanovil dnevnik Politika, ki je postal zaradi svoje radikalno nacionalne smeri, a zmerne pisave, kmalu vodilni srbski dnevnik. Bojeval se je kot rezervni častnik v vseh srbskih vojnah izza 1912, bil ranjen pri Odrinu (1912) in ob Bregalnici (1913) ter padel 1914 v bojih z Avstrijci kot poveljnik čete na Sokol-planini (Rožanj). – Drugi Francetov sin Slobodan R., r. 20. 11. 1873 v Svilajncu, umrl 24. 9. 1924 v Beogradu, je po dovršenih medicinskih študijah na Dunaju 1898 šel v takrat še turško Skopje za zdravnika, tam organiziral srbsko nacionalno propagando, deloval kot zdravnik na Umki, v Ćupriji in od 1902 v Beogradu, bil od 1904 sotrudnik in izdajatelj, po smrti bratov (1914) pa glavni urednik Politike. Balkanske vojne 1912–1913 se je udeležil kot poveljnik 1. poljske bolnišnice Drinske divizije; v 1. svetovni vojni je načeloval raznim vojnim bolnišnicam, naposled v Solunu. Izvrsten organizator je bil 1902 med ustanovitelji Društva za narodno zdravje v Beogradu ter s poljudnimi članki v Politiki širil smisel za ljudsko higieno. Leta 1903 je izdal knjigo Šolska higijena (prevod iz nemščine), 1911 pa samostojno delo Zdravo in bolno dete. Izčrpan od vojnih naporov je umrl za kapjo. – Tretji sin Franceta Ribnikarja Davorin (Darko), r. 16. 5. 1878 v Svilajncu, u. 31. 8. 1914 ob Drini, je študiral pravo v Berlinu in Jeni, bil sprva sotrudnik, potem urednik Politike. V balkanski vojni je bil dvakrat hudo ranjen, v začetku 1. svetovne vojne pa je dan pred bratom Vladislavom kot rezervni kapetan padel na Drini v bojih z Avstrijci … (Vir: Slovenski biografski leksikon, geslo Ribnikar Franc, tudi na spletu) Oče Franc in sinovi so torej postali zavedni in zaslužni Srbi.

Tudi srbska himna je »gorenjska«

Ko smo že pri dejstvu, da je najbolj znani srbski dnevnik Politika, ki izhaja še danes, leta 1904 ustanovil slovenski sin Vladislav Ribnikar, dodajmo še dejstvo, da je drugi Gorenjec – Davorin Jenko (1835–1914) iz Cerkelj – uglasbil srbsko himno. Rodil se je očetu Andreju in materi Mariji (rojena Kepic). Po koncu šolanja na višji gimnaziji v Trstu leta 1858 je odšel na Dunaj, kjer je študiral pravo. V tem času je s pomočjo slovenskega politika in književnika Valentina Zarnika ustanovil in vodil Slovensko pevsko društvo na Dunaju. Leta 1862 je na željo srbske cerkvene občine v Pančevu odšel tjakaj za vodjo cerkvenega petja in glasbenega učitelja. Po nekaj letih zborovodskega dela je postal kapelnik in skladatelj Srbskega narodnega gledališča in Beograjskega pevskega društva, kjer je deloval z vmesnimi prekinitvami vse do leta 1897, ko se je upokojil in se preselil v Ljubljano. Srbsko državno himno Bože pravde je uglasbil leta 1872, na besedilo Jovana Đorđevića. V prirejenem besedilu in isti melodiji je ta zdaj ponovno himna Republike Srbije.

Srbija na poti v EU

Ob navedenih zgodovinskih povezavah med Srbi in Slovenci, ki sta le dve od mnogih, sklenimo z željo, da bi se razmere v Srbiji uredile in da bi kmalu tudi ta država postala članica EU.