Skozi različne delavske perspektive

Zgodbe delavcev nas opominjajo, da je delo temelj človeške družbe in da moramo spoštovati in ceniti vsak prispevek k skupnosti.

Kranj – Žan Škrjanec je zaposlen v Tržiškem muzeju, kjer opravlja delo kustosa za galerijsko dejavnost. Kot je pojasnil, je to njegova prva redna zaposlitev, pred tem je opravljal različna študentska dela. »Delal sem v trgovini, bil sem poštar in še in še. Moram reči, da so delovni pogoji, ko si enkrat redno zaposlen, precej drugačni kot pri študentih. Ne želim posploševati, vendar sem trenutno z delom res zadovoljen.« V nadaljevanju je beseda nanesla na njegov običajni delovni dan, ki je, kot je povedal, precej razgiban. »Marsikdo si misli, da delo v muzeju obsega zgolj posedanje in čakanje, da čas mine. Vendar še zdaleč ni tako, ves čas prihajajo skupine, ki jih je treba voditi, sam tudi postavljam razstave, veliko raziskujem, brskam po arhivu, se dogovarjam z ljudmi o prihodnjih dogodkih. Delo je res pestro, dolgčas mi ni nikoli,« je dejal. Kot umetnostnemu zgodovinarju in zgodovinarju mu je pomen praznika dela dobro znan. Kot je dejal, so nas delavski boji privedli do pravic, ki jih imamo danes, vendar je manevrskega prostora za napredek še veliko. »Vsekakor pa trenutno nimam nobenih težav z delovnimi pogoji in pravicami. Kolektiv je super, tedensko se srečujemo na kolegijih, kjer se o vsem pogovorimo. Veliko mi pomeni, da smo organizirani, kot smo, vsak dan točno veš, kaj te čaka in kakšne so tvoje zadolžitve.« Kot je še poudaril Žan Škrjanec, se mu zdi izjemnega pomena, da so mladi pri iskanju zaposlitve in tudi že prej angažirani. »Največ štejejo izkušnje, ki pa jih brez dela ne dobiš.«

Ležiš tako, kot si postelješ

Andreja Pogačar že 14 let opravlja delo čistilke v enem od gorenjskih vrtcev. Njen delovnik poteka od ponedeljka do petka med 13. in 21. uro. »Čeprav je delo vsak dan popoldne, se navadiš in si življenje organiziraš tako, da ti ustreza. Ležiš tako, kot si postelješ,« je povedala. V vrtcu je izjemno zadovoljna, in čeprav ima kot edina čistilka vrtčevske enote veliko dela, ji to popolnoma ustreza. »Dela imaš toliko, kot si ga zadaš oziroma kolikor ga vidiš. Včasih pomagam tudi vzgojiteljicam pri oblačenju otrok, res mi ni nič težko.« Slabih izkušenj v službi se ne spomni, vendar je poudarila, da je okolje takšno, kot si ga sam ustvariš. Kot je dejala, se vedno potrudi biti dobre volje, pozitivna, kar se pozna tudi pri odnosu, ki ga imajo ljudje do nje. »Rada delam to, kar delam, vsekakor pa je tudi čistiti treba znati. Moraš biti natančen in ljudje to tudi opazijo. Enako bi opazili, če ne bi bila natančna in bi bil prostor umazan.« Kot je še dejala, bo vsak delavec ob vprašanju o denarju dejal, da bi ga bilo lahko več. »Vendar živim skromno, rada grem v hribe, nabiram rože, jagodičevje in se prepuščam življenju.«

Spremenjeni pogoji dela

Irena Kolbl je štiri desetletja opravljala delo medicinske sestre na pediatričnem oddelku Splošne bolnišnice Jesenice. »Prvotno sem se vpisala na študij novinarstva, vendar sem si hitro premislila in postala medicinska sestra. Moram poudariti, da sem res celo življenje z največjim veseljem opravljala svoj poklic.« Kot je dejala v nadaljevanju, so si medicinske sestre same zgradile prepoznavnost v Sloveniji. Pogoji dela so bili na začetku njene poklicne poti precej drugačni od današnjih. »Včasih so bili obiski staršev dvakrat tedensko po eno uro. Otroci so ležali v bolnišnici približno deset dni in delo je bilo precej drugačno. Mislim pa, da sem bila proti koncu službene poti veliko bolj obremenjena – v veliki meri zaradi kadrovskega primanjkljaja. Danes se dela več in na popolnoma drugačen način,« je dejala in dodala, da mora biti dandanes medicinska sestra že skoraj računalniški tehnik, spremenili so se načini zdravljenja, veliko novosti je prinesla digitalizacija, še vedno pa se mora vsaka medicinska sestra truditi vzpostaviti stik s pacientom. Irena Kolbl je poudarila, da se je napredek na področju pravic medicinskih sester zgodil, ker so ga zgradile same. »S pomočjo sindikatov smo si tudi zgradile pogoje za precej solidno pokojnino, je pa zagotovo res, da nastajajo težave zaradi hudega pomanjkanja kadra. Za razne dodatke se je treba hudo boriti, zaradi slabega finančnega položaja javnih zdravstvenih ustanov se namreč prepogosto dogaja, da medicinskim sestram ne plačujejo povečanega obsega dela in drugih dodatkov,« je še pojasnila.