Zmagovalci in poraženci

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Evropske volitve / torek, 26. april 2022 / 07:35  

Po nedeljskih državnozborskih volitvah znova preštevamo zmagovalce in poražence. Med zmagovalci so zagotovo volivci, ki so se letos spet množično podali na volišča. Volilna udeležba se je približala 70 odstotkom, kar sicer ne pomeni rekordne udeležbe – to smo s 85,6 odstotka zabeležili na prvih volitvah leta 1992. So pa volivci zato letos preobrnili negativni trend zadnjih dveh volitev, ko se je na volišče podal malo več kot le vsak drugi volivec. Če so volitve praznik demokracije, smo ga letos praznovali, kot se spodobi.

Veliki zmagovalec je tudi Gibanje Svoboda pod vodstvom dr. Roberta Goloba, ki se je, tako kažejo zadnji delni rezultati, v državni zbor uvrstilo s kar 41 poslanci. Nekdanji stranki Z.Dej, ki jo je kot zeleno stranko šele pred slabim letom ustanovil Jure Leben, nekdanji okoljski minister v vladi Marjana Šarca, Golob pa je njeno vodenje prevzel šele na januarskem kongresu, ko so jo tudi preimenovali, je uspel veliki met. Enako velja tudi za njenega predsednika, ki se je v politiko vrnil po tem, ko je ostal brez novega mandata na čelu energetske družbe Gen-I. Njegovo premočno volilno zmago lahko v precejšnji meri pripišemo tudi taktičnemu glasovanju levosredinskih volivcev, ki so v želji zanesljive zmage nad sedanjo vlado in Janezom Janšo glasovali za njegovega najmočnejšega protikandidata.

Volilni izid je zagotovo velik udarec za stranke KUL-a, še zlasti strank LMŠ in SAB, ki sta ostali pred parlamentarnim pragom. Rane si celijo tudi v Levici, ki se je komaj prebila v državni zbor, še najbolj zadovoljni pa so lahko v stranki SD, ki bo imela sedem poslancev. Slab volilni rezultat kulovcev je delno zagotovo posledica že omenjenega taktiziranja levih volivcev, a razloge bodo morali poiskati tudi pri sebi. V isto skupino poražencev lahko štejemo tudi stranko Konkretno Zdravka Počivalška, ki se znotraj gibanja Povežimo Slovenijo prav tako ni uvrstila v državni zbor. Gre za hud poraz stranke, ki je – tedaj še kot Stranka Mira Cerarja – premočno zmagala na volitvah leta 2014 in bila tudi edina vladna stranka v celotnem iztekajočem se mandatu. Iz parlamenta so tako izpadle kar tri stranke, ki so v preteklosti dale predsednika oziroma predsednico vlade: Marjana Šarca (LMŠ), Mira Cerarja (SMC, zdaj Konkretno) in Alenko Bratušek (SAB).

Letošnje volitve pa so poraz tudi za poslavljajočo se vlado oziroma stranke, ki jo tvorijo. Resda sta SDS in NSi celo pridobili poslanske sedeže, a skupno jih imata le 35, premalo za nadaljevanje zgodbe, ki sta jo ves čas tudi s stranko Konkretno pisali zadnji dve leti.