Greben Prisojnika z vrhom v ozadju / Foto: Jelena Justin

Prisojna gora

Prisojnik (2547 m n. m.) – Prisojnik oz. Prisank je skalni kolos na Vršiču. Prava zakladnica zavarovanih plezalnih smeri: Hanzova, Kopiščarjeva in Jubilejna. Vsaka je edinstvena in enkratna. Gora na meji med Primorsko in Gorenjsko, s katere nas gleda Ajdovska deklica.

Prisojnik je pogosto obiskana gora, saj visoko izhodišče na Vršiču nudi dokaj kratek vzpon. Vendar, če se lotimo katerekoli zavarovane plezalne poti, ki vodi nanj, se seveda časovnica vzpona podaljša. Ker je bila letos na novo obnovljena Kopiščarjeva pot na Prisojnik, nisem razmišljala dolgo, po kateri se bom povzpela na vrh. Ideja sestopa je bila po delu t. i. Jubilejne poti, tik pred Zadnjim Prisojnikom pa bomo zavili na markirano pot, ki vodi nazaj na Vršič. Zadnje okno bo počakalo do naslednjič. Kopiščarjeva pot na Prisojnik je bila nekoč imenovana tudi Jeseniška. Drznem si trditi, da je še vedno tehnično najzahtevnejša zavarovana plezalna pot v našem visokogorju. Če se odločimo za omenjeno pot, ne pozabimo na čelado in obvezno tudi samovarovalni komplet.

Izhodišče je Tičarjev dom na Vršiču, 1620 metrov. Od doma sledimo nekaj časa običajni poti na Prisojnik, nato pa nas smerokaz usmeri proti prvemu oknu. Malce izgubimo višino, sicer pa obhodimo Sovno glavo, kar nas pripelje do vstopne police v zavarovano pot. Vstopna polica pod previsom je precej široka, nato pa se zoži nad spoštljivim prepadom. Zanesljiva varovala nam bodo olajšala plezanje po strmi in izpostavljeni steni do pomola. Ta je poraščen s travo in rušjem. Steza se dviga po travnatem in skrotastem pobočju. Tik pred seboj lahko opazimo lik Ajdovske deklice.

Pot se strmo vzpenja, v pomoč so nam brezhibne jeklenice, so pa tudi mesta, kjer ni varoval. Ob rdečkasto-rumenkasti steni se usmerimo levo proti »zloglasnemu« kaminu, ki je včasih, ko pot še ni bila tako dobro opremljena z varovali, predstavljal strah in trepet. Kamin je visok približno 15 metrov, rahlo previsen in povsem navpičen in zračen. Številne skobe in dve vzporedni jeklenici močno olajšajo plezanje. Sledi tisti najožji del, ki je previsen in se je treba kar rahlo nagniti navzven, še posebej če imamo s seboj velik nahrbtnik. Mesto je morda bolj podobno plazenju kot plezanju, kajti marsikdo si nahrbtnik celo sname z ramen in ga potiska pred seboj. Od tukaj naprej tehnične težave popustijo, moramo pa biti še vedno previdni, saj smo v krušljivem svetu, kjer si občasno pomagamo z rokami. Pot nas vodi po lepo speljanih policah, kjer kar naenkrat začutimo mrzel piš in pred seboj zagledamo Prednje okno. Sestopimo v dno grape, kjer so lahko poleti strma in nevarna snežišča – no, letos jih ni. Ogromno okno se odpira nad nami, mi pa se počutimo kot mravljica v tem velikem skalnatem kolosu. Narava je res mogočna. Vzpon proti oknu po drobljivem svetu je zaradi padajočega kamenja nevaren. Iz okna splezamo po gladki skali, ki je dobro varovana. Na drugi strani pa drugačen svet trentarske strani: zelenje. A do vrha Prisojnika je še daleč. Po grebenu, ki je na nekaterih mestih zelo zračen, a odlično zavarovan, varno splezamo do vrha, kjer se nam odpre čudovit razgled: Jalovec, Mangart, Mojstrovke, Špik, Oltarji, Rokavi, Škrlatica, Razor itd.

Predlagam, da se s Prisojnika spustimo po delu Jubilejne poti. Vrnemo se po smeri prihoda, ko nas puščica na skali Mlinarica – 2. okno usmeri levo po skrotju navzdol. Hitro smo na razpotju; desno gre Južna oz. Slovenska pot, levo pa naša Jubilejna pot proti 2. oknu. Takoj se direktno navzdol spustimo približno dvajset metrov, da dosežemo polico, po kateri nadaljujemo. Del Jubilejne poti ni zavarovan, a kjer so varovala nujna, so na voljo. Globoko pod nami se pokaže dolina Krnica. Zračna pot je navdušujoča. Tik pred Zadnjim Prisojnikom, kjer je Zadnje oz. 2. okno, zavijemo desno proti Vršiču. V začetnem delu zagruščena pot zahteva nekaj previdnosti, sicer se pa lepa steza vije pod južno steno Prisojnika. Z malce sreče bomo srečali celo kozoroge.

Nadmorska višina: 2547 m
Višinska razlika: 1000 m
Trajanje: 7 ur
Zahtevnost: 5 / 5

Oddajte svoj komentar

Kranj -3°

pretežno oblačno
vlažnost: 91 %
veter: SV, hitrost: 11 km/h

-10/4

torek

-7/8

sreda

-3/8

četrtek

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

31

 

 

 

 

PREDAVANJA / Radovljica, 23. januar 2024

Potopisno predavanje: Kostarika

PREDAVANJA / Naklo, 23. januar 2024

Potopisno predavanje: Islandija

PREDAVANJA / Tržič, 24. januar 2024

O sladkorni bolezni

OBVESTILA / Preddvor, Šenčur, Naklo, 24. januar 2024

Telovadba, ustvarjalna delavnica, zdrave navade ...

GLEDALIŠČE / Predoslje, 26. januar 2024

Komedija zmešnjav

OBVESTILA / Preddvor, Šenčur, Naklo, 26. januar 2024

Telovadba, ustvarjalna delavnica, zdrave navade ...

GLEDALIŠČE / Slovenski Javornik, 27. januar 2024

Jutri začnem

IZLETI / Šenčur, 27. januar 2024

S cvičkom med vinogradi

 

 
 

 

 
 
 

V Dražgošah poziv k miru / 11:07, 22. januar

Zgodovinar Premk pravi, da so revolucionarji zmagali v Dražgošah, ker jih Nemci niso ujeli. Njegova izjava v oddaji na Planet TV. Zato v Dra...

V Dražgošah poziv k miru / 10:14, 22. januar

1. Okupacoija je pravno stanje na kakem ozemlju, ki ga je tuja država, navadno z bojem, spravila pod svojo oblast"(Fran) Oktobra 1940 v Zagr...

Na plečih pacientov / 23:27, 21. januar

Samo zdravo konkurenco med javnim in privatnim je treba vzpostaviti, da se borijo za paciente. To je naravna in človeška zakonitost in samo to deluje.

Prava pot do sprave slovenskega naroda izhaja iz ljudi / 23:22, 21. januar

Ob takem medijskem in izobraževalnem enoumju 70% Slovencev nima nobene možnosti vedeti resnice, niti trezno voliti, zato grejo v prepad kot ovce.

Razpis za stanovanja predvidoma spomladi / 23:17, 21. januar

Primož, tebi pa sovraštvo do SDS res povzroča halucinacije. Resnica je popolnoma drugačna. SDS je 2020 v MO Kranj predstavila predloge ukrep...

Odgovor / 20:53, 21. januar

Tavčar se je malce bal Nemcev in nasprotoval vojaški akciji na Koroškem. Kot sicer se takrat Ljubljana ni veliko zanimala za meje na Štajers...

V Dražgošah poziv k miru / 19:39, 21. januar

Ponavljam vprašanje: Kaj so oborožene sile nacistične Nemčije počele v Dražgošah leta 1942 ?
Usposabljanje, vojaške vaje ?
Bo šlo?