Branje in razumevanje

V začetku lanskega decembra so bili znani rezultati mednarodne raziskave bralne, matematične in naravoslovne pismenosti PISA 2022 za Slovenijo. Razis­kava, pri kateri so sodelovali petnajstletniki iz kar 83 držav, je zajela tudi 6721 slovenskih mladostnikov, zlasti rezultati na področju bralne pismenosti pa so skrb vzbujajoči, saj je povprečni dosežek na tem področju ne samo značilno pod povprečjem članic OECD, ampak tudi najnižji od začetka sodelovanja v raziskavi PISA, to je od leta 2006.

V Sloveniji je po ugotovitvah iz omenjene raziskave kar 26 odstotkov 15-letnikov, ki ne dosegajo osnovne ravni pismenosti – torej vsak četrti učenec oziroma dijak v starosti 15 let. Poleg tega pa se je razpolovil tudi delež tistih, ki dosegajo najvišjo raven – najvišjo raven bralne pismenosti dosegajo štirje odstotki slovenskih mladostnikov, kar je štiri odstotne točke manj kot leta 2018. Profesor s Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani Janez Vogrinc ob tem ugotav­lja, da so rezultati pri slovenskih učencih že vrsto let boljši pri nalogah, kjer morajo zgolj pokazati znanje, pri nalogah, kjer morajo iz obsežnejšega besedila izluščiti, kaj se od njih zahteva, pa so rezultati slabši. To pomeni, da imajo slovenski šolarji sicer znanje, ki ga znajo tudi pokazati, težave pa nastopijo, ko ga morajo uporabiti v praksi. Kot opozarja Vogrinec, je bralna pismenost temelj vsega, in če ne bomo izboljšali bralne pismenosti, se bo to odražalo tudi na drugih področjih. Poglobljeno branje nam namreč omogoča tudi razumevanje. Zato ne čudi, kot je lani ob podelitvi Zoisovih priznanj opozorila predsednica države Nataša Pirc Musar, da je Slovenija na repu med državami članicami Evropske unije po zaupanju v znanost. Verjetno je to vsaj malo povezano tudi z ugotovitvami iz raziskave izpred nekaj let, ki je pokazala, da več kot polovica Slovencev ne prebere niti ene knjige na leto. Tisti, ki ne berejo, pa zlahka nasedajo dezinformacijam, s katerimi nas vsakodnevno zasipajo na svetovnem spletu. Na to, da malo in preveč površno beremo, so opozorili tudi v Ljubljanskem manifestu, ki so ga predstavili ob lanskem frankfurtskem knjižnem sejmu. Digitalne tehnologije, opozarjajo, spreminjajo ne samo načine, kako živimo in komuniciramo, ampak tudi, kako beremo; in čeprav ponuja veliko možnosti za nove oblike branja, digitalno okolje negativno vpliva na dolge oblike branja in bralno razumevanje. Razvoju digitalnih tehnologij manifest ne nasprotuje, a poudarja pomen branja na višji ravni za kritično mišljenje, ki je pogoj za uspešno delovanje demokratične družbe. Ali kot je rekel Bertold Brecht: »Knjiga je orožje, vzemi jo v roke!«