Zakon o vodah – za in proti

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Slovenija / petek, 9. julij 2021 / 07:34  

V nedeljo bomo na referendumu odločali, ali smo za uveljavitev novele zakona o vodah. Včeraj končano predčasno glasovanje kaže, da je zanimanje volivcev za udeležbo na referendumu precejšnje.

Kranj – Nedeljski referendum o noveli zakona o vodah bo potekal na pobudo Gibanja za pitno vodo, ki je proti uveljavitvi novega zakona. Za pobudnike sta sporni predvsem spremembi 37. člena, ki dovoljuje posege na vodnih in priobalnih zemljiščih, in 162. člena glede uporabe sredstev iz Sklada za vode, ki bi jih po novem namenili tudi za vzdrževanje vodotokov. Več o stališčih Gibanja za pitno vodo pišemo posebej, na tem mestu pa predstavljamo še dve stališči za in proti.

Podala sta ju Roman Kramer, direktor Direkcije RS za vodo, in prof. dr. Mihael Jožef Toman, redni profesor za ekologijo in varstvo celinskih voda na Biotehniški fakulteti v Ljubljani in med drugim tudi podpredsednik Slovenskega društva za zaščito voda, ki mu je sicer ministrstvo za okolje in prostor marca letos odvzelo status delovanja v javnem interesu ohranjanja narave.

Direkcija ostaja največji varuh vode

Po besedah Romana Kramerja, direktorja Direkcije za vode, omenjena sprememba 37. člena celo oži nabor objektov, ki se lahko umeščajo na obalna in priobalna zemljišča: »Do sedaj je zoženje priobalnega pasu veljalo za vse objekte, sedaj je to možno le še za enostavne objekte in objekte javne rabe. Novela zakona jasno določa šest pogojev, pod katerimi se ti objekti lahko umeščajo na obalna in priobalna zemljišča. Objekti se namreč lahko umestijo le na že obstoječa stavbna zemljišča, pri tem pa se med drugim ne sme z nobenim posegom poslabšati količinsko ali kakovostno stanje vodnih virov. Šesti pogoj na primer nalaga skrbno strokovno presojo Direkcije za vode, ali je poseg v nasprotju s cilji upravljanja z vodami ali ne. Ta kriterij zagotavlja, da se nikakor ne sme posegati v vodovarstvena območja, torej v noben vir pitne vode.« Ob tem poudarja, da Direkcija za vode, ki presoja o umeščanju objektov na obalna in priobalna zemljišča, skrbi za to, da se v prostor ne umeščajo objekti, ki bi imeli kakršenkoli vpliv na pitno vodo oziroma na podtalnico, ki bi predstavljali poplavno ogroženost, poslabšali stanje voda ali če bi bila gradnja v nasprotju s cilji odgovornega in skrbnega upravljanja voda. Direkcija Republike Slovenije za vode je bila in bo tudi še naprej največji varuh vode,« zagotavlja.

Kramer še poudarja, da bo novela zakona o vodah zlasti dovoljevala, da se iz Sklada za vode del sredstev uporabi za redno vzdrževanje gospodarske javne službe, kar bo bistveno pripomoglo k boljšemu vzdrževanju vodotokov že letos. »Z zagotavljanjem dodatnih sredstev iz Sklada za vode, namenjenih izvajanju obvezne državne gospodarske javne službe za urejanje voda, bi bistveno pripomogli k povečanju poplavne varnosti ogroženih območij. Dolgoročno bi pozitivno vplivali na pretočnost strug in s tem na zmanjšanje škode zaradi škodljivega delovanja voda, ki nastane kot posledica nezadostnega vzdrževanja vodnih in priobalnih zemljišč,« poudarja. Na ministrstvu pojasnjujejo, da se sredstva za vzdrževanje vodotokov z rabo sredstev sklada za vode povečujejo za 17 milijonov evrov. S tem bi se sredstva za vzdrževanje letos dvignila na okoli 25 milijonov evrov.

Novi zakon je neustrezen

Prof. dr. Mihael Jožef Toman pa pravi, da je noveliran zakon o vodah popolnoma neustrezen, na kar v Slovenskem društvu za zaščito voda in drugih slovenskih strokovnih združenjih opozarjajo že od konca letošnjega februarja. Kot opozarja, med sporne spremembe zakona o vodah sodi tudi sprememba 37. člena, ki naj bi po novem omogočal posege na vodna in priobalna območja.

»Menimo, da nacionalne zakonodaje v tem členu ne bi smeli spreminjati, saj je obstoječa v vseh elementih skladna z relevantno evropsko zakonodajo in direktivami. Predlagatelj Ministrstvo za okolje in prostor prav tako k pripravi tako pomembnih okoljskih odločitev, kot je zakon o vodah, ni vključil relevantne strokovne javnosti in omogočil ustrezne razprave, ki bi prinesla preverjene strokovne odločitve, pač pa je želel zakon sprejeti po skrajšanem postopku. Tako je določba, ki na priobalnih zemljiščih omogoča gradnjo objektov v javni rabi v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov, odločno preširoka in predstavlja resna tveganja za degradacijo teh zemljišč in posledično za onesnaževanje površinskih in tudi podzemnih vodnih teles, hkrati pa tudi začetek uveljavljanja prakse omejevanja dostopa do vode kot javne dobrine. Res je, kar pravi tudi minister Andrej Vizjak, da na vodnih zemljiščih že zdaj stoji veliko objektov, tudi tovarne, a tu gre za napake iz preteklosti, ki jih moramo popraviti. Nedopustno pa je, da danes uzakonjamo nove izjeme, ki lahko pomenijo nov napad na vodna zemljišča. Zakon je tudi v neskladju z okvirno direktivo EU o vodah, v kateri jasno piše, da poseg v vodno zemljišče ni dovoljen, tudi izjeme ne,« je o razlogih proti zakonu povedal Toman.