Vmes je bil občinski praznik

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Šenčur / ponedeljek, 1. junij 2020 / 12:41  

Ob izteku epidemije smo k pogovoru povabili župana občine Šenčur Cirila Kozjeka. Občina aprila zaradi razmer ni praznovala občinskega praznika.

Kako ste v občini Šenčur prestali obdobje epidemije, ki se zdaj končuje?

Od 12. marca naprej smo kot ostale občine obratovali s pomočjo elektronske pošte, telefonov, nabiralnika, tako da stik z občani ni prenehal. Imeli smo tudi posebno telefonsko številko, namenjeno občanom za njihova vprašanja, ob koncih tedna pa je bil velikokrat dežuren tudi naš podžupan. Nekaterim sodelavcem smo omogočili delo od doma. Odzvali smo se na ukrepe vlade, zaprli javne ustanove in športne površine, ta čas niso bile odprte šole in vrtci. Dobro je deloval štab Civilne zaščite pod poveljstvom Marjana Krajnika. Pravočasno smo se lotili izdelave zaščitne opreme in jo razdelili vsem gospodinjstvom. Medtem so normalno tekle investicije, razpisi, vse je potekalo dokaj normalno. V občini so bili štirje okuženi prebivalci, le ena občanka je potrebovala oskrbo, ki jo je zagotavljal eden od 25 prostovoljcev, kolikor jih je sicer delalo v občini.

Kako so ravnali prebivalci?

Tisti, ki so bili okuženi, so se obnašali samozaščitno, bili v karanteni in niso prenašali virusa naprej. Tudi sicer so ljudje spoštovali pravila in ukrepe, ki jih je naložila vlada. V občini smo izobesili tudi transparent, ki nas je pozival, naj ostajamo doma. Na srečo smo jo tako v Sloveniji kot v naši občini dobro odnesli v primerjavi z nekaterimi sosednjimi državami. Med korona krizo so se nekatera podjetja zaprla, druga so obratovala, najemnike občinskih prostorov, ki so morali svoje lokale v tem času zapreti, pa smo oprostili najemnine. Življenje je ob omejitvah, ki jih je uvedla država, sicer potekalo kolikor toliko normalno, izvajali smo tudi začete naložbe, tako da navsezadnje niti ni bilo zelo stresno, kot bi nemara bilo, če bi bil večji izbruh virusa. Na začetku pa so bile aktivnosti zelo močne, saj nismo vedeli, kaj bo čez dan, dva ali tri. Država je poskrbela za zaprtje občinskih meja, kar je bil precej oster ukrep, a smo ga spoštovali, veseli, da smo znotraj občine samooskrbni. Poskrbeli smo tudi za dovolj zaščitnih in razkuževalnih sredstev in smo dobro opremljeni tudi za jesen, če se bo zgodba s koronavirusom ponovila. V občini nimamo doma starejših, ki so bili v tem času žarišča okužb, smo pa veseli, da tudi v soseščini, kjer v domovih bivajo naši starejši občani, ni bilo okužb.

V času koronavirusa sta minila tudi dva velika praznika, velika noč in občinski praznik.

Velikega praznovanja ni bilo, veliko noč so ljudje praznovali bolj osebno, družinsko. Občinski praznik, ki ga praznujemo 23. aprila, na dan občinskega in farnega zavetnika sv. Jurija, pa smo voščili občanom in jih obvestili, da prireditev prelagamo na september, ko bo akademija z občinskimi nagrajenci in odličnimi maturanti. Ob tem čutimo grenek priokus, ker smo želeli nekoliko slovesneje praznovati tudi 25. obletnico nastanka občine. Žal nam je koronavirus to preprečil, a vse se bo zgodilo septembra, kot bi se v aprilu.

Epidemija se s koncem maja izteka, kaj zdaj?

Še vedno upoštevamo zaščitne ukrepe. Sicer pa občina spet normalno posluje. Želeli bi tudi, da nemoteno začne poslovati tudi upravna enota. V tem času je občanom potekla veljavnost nekaterih dokumentov in bi to radi uredili v domačem kraju.