Muslimansko štetje let

Besedilo: Peter Colnar
Kategorija: Zanimivosti / torek, 16. julij 2019 / 11:03  

Šestnajstega julija leta 622 (po drugi verziji 16. junija) so muslimani začeli svoje štetje let. Medtem ko krščansko štetje, ki izhaja iz gregorijanskega koledarja, šteje leta po soncu, jih islamsko po luni. Njihova leta so za enajst dni krajša, saj imajo samo 350 dni. Muslimansko štetje let je povezano z Mohamedovim begom iz Meke, kjer je bil zaradi vse večje priljubljenosti med množicami v nevarnosti pred bogatimi družinami.

Ko je bil Mohamed star 25 let, se je poročil s 15 let starejšo vdovo, pri kateri je služil kot kamelar, in se ustalil v Meki. Ker je bila vdova bogata, je živel pri njej v brezdelju in – razmišljal. Ko je bil star štirideset let, je začel pripovedovati o sporočilih, ki sta mu jih ponoči posredovala Alah in nadangel Gabriel. Leta 610 naj bi doživel poklicanje in bil od takrat deležen več razodetij, katerih jedro sta edinost Boga Stvarnika in poslednja sodba. Razodetja je najprej oznanjal v krogu zaupnikov, nato pa je v Meki začel delovati kot božji odposlanec. V javnosti je sprva naletel na brezbrižnost, ki pa je postopoma prerasla v sovražnost, tako da so se morali njegovi glavni učenci zateči v Abesinijo.

Ker je novi nauk v njegovem rojstnem mestu naletel na hud odpor, se je Mohamed s svojimi privrženci leta 622 odločil za hedžro, to je za izselitev v Medino, kjer so ga priznali za preroka in političnega voditelja skupnosti. Mohamed je zapustil Meko 16. julija 622 in 20. septembra prišel v Medino. Za pravoverne muslimane pomeni ta beg začetek njihovega štetja let in prelom antike v srednji vek.

V Medini je Mohamed izpopolnjeval svoj nauk in določil obredje, zaradi katerega se je njegova skupnost vse bolj odmikala od judovstva, krščanstva in poganstva. Posrečilo se mu je doseči tudi spravo s svetim mestom Meko, v katerega se je zmagoslavno vrnil leta 629. Tamkajšnje svetišče Kaabo je povzdignil v romarsko središče vseh muslimanov. Iz Meke je razširil svoj dvojni vpliv preroka in političnega voditelja na ves Arabski polotok. Mohamed je za muslimane zadnji in največji od prerokov. Mohamedov nauk so zapisali v Koranu. Poleg njega priznavajo za preroke še Adama, Abrahama, Mojzesa, Davida in Jezusa.

Pregovori in reki

Neumnost in domišljavost rasteta na istem drevesu. (nemški pregovor)

Globino vodnjaka lahko izmeriš, ne moreš pa izmeriti globine duše. (teluški pregovor)

Dobri ženski dota ni potrebna. (slovaški pregovor)

Če ti nevesta prinese zlat prestol, ga bo sama zasedla. (turški pregovor)

Smeh ni greh

Ženska v trgovini s pohištvom se ne more odločiti med kovinsko in leseno posteljo. Prodajalec: »Gospa, železna postelja je odlična. V njej se vam ne more prav nič zgoditi.« Ženska: »Če je tako, bom pa raje vzela leseno.«

V bifeju na ves glas zakliče možakar, ki ni imel nikoli denarja: »Danes vsem jaz plačam pijačo!« Ko so ga začudeni vprašali, ali ima denar, je odgovoril: »Imam veliko denarja. Ko sem dobil službo nočnega čuvaja, sem prodal spalnico, saj je ne bom več potreboval.«

Starejši možak sedi sam zamišljen v kavarni. Globoko je zatopljen v svoje misli. Čez čas polglasno zamrmra: »Pa le drži, da ni vse zlato, kar se sveti. Na primer moja zlata poroka ...«

»Danes je bilo pa naravnost grozno v kinu?« - »Te je kdo nadlegoval?« - »Je, ampak šele tretji.«