Zaradi toče ostali brez pridelka

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: Kamniški občan / torek, 18. september 2018 / 10:00  

V petek malo po šesti zvečer je klestila kot oreh debela toča, ki je pridivjala iz smeri Begunj in je v tržiški občini v pasu od Zvirč mimo Križev in Žiganje vasi povzročila gromozansko škodo sedmim pridelovalcem zelenjave, ki od tega živijo. Letos jih je narava udarila že drugič, najprej s sušo.

Zvirče, Križe, Žiganja vas – Tudi sedem poklicnih kmetovalcev, sedem družin s Tržiškega, je vpetih v organiziran slovenski trg; z zelenjavo zalagajo trgovine, hotele, gostilne. Peter Jarc je na telefonu pokazal nekaj naročil, ki bi jih ta teden dostavil trgovcem: včeraj 1300 kilogramov solate gentile, danes tri tisoč kosov endivije, v četrtek tri tisoč kilogramov endivije, v petek dva tisoč kilogramov endivije in tako naprej ... A je moral dobavo odpovedati, ker je njegov pridelek na njivah v Žiganji vasi in Križah – približno šest hektarov – praktično v celoti pokosila toča. Petnajst minut divjanja kot oreh debele toče v petek malo po šesti zvečer je bilo dovolj, da so endivija, štrucar, kristalka, rdeči radič in kitajsko zelje potolčeni, solatni listi scefrani ... Še v soboto dopoldne ob skupinskem ogledu škode so zrna toče svareče ležala med njivami.

»Kmetovanje je v naših družinah prisotno že okrog šestdeset let. Delujemo povezano, že pred leti smo kot prvi v Sloveniji organizirano začeli propagirati slovensko zelenjavo. Za trgovce pa mora biti zelenjava stoodstotno lepa, samo tako lahko prodamo,« je pojasnil Anton Aljančič, ki kmetuje petdeset let, že od otroštva; a tako katastrofalne sezone, kot je letošnja, ne pomni.

Matic Aljančič je povedal, da so po poletni suši, ki je rastline zakrknila, končno začeli normalno prodajati zelenjavo, za ves ta teden so imeli polna naročila. »Česar nam ni suša prizadela, je zdaj pobrala toča,« Matic Aljančič razočaranja ne more skriti. Mogoče da se bo obrasla le zelo majhna količina zelo mladih rastlin.

V običajnih okoliščinah so maj, junij in julij meseci, ko pridelovalci zelenjave delajo za pokritje stroškov (semen, embalaže, plačilo davka ...), avgust, september in oktober pa prinesejo nekaj zaslužka, ki ga lahko investirajo tudi v izboljšave. Na vprašanje, ali je zelenjavo vredno zavarovati, so vsi po vrsti odkimavali. Da je predrago, so povedali, Jarc je še razložil: »Zavarovalnice npr. ocenijo škodo na solati do deset, največ trideset odstotkov. Stoodstotna škoda zanje pomeni samo prazna njiva, ko vidijo samo še rjavo zemljo. Ne upoštevajo pa trgovskih norm. Kupec na polici želi imeti brezhibno solato, in če take nimamo, je ne moremo prodati. Za nas je torej velika škoda že tista, ki je samo delno vidna.«