Adolf Kilar, desetdnevni general

Besedilo: Peter Colnar
Kategorija: GG Plus / nedelja, 10. junij 2018 / 08:57  

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (150)

V času prve svetovne vojne je prinašalo našim prednikom služenje v avstro-ogrski armadi velike spremembe in razburljiva doživetja, saj je prišlo tudi do ustanovitve Jugoslavije. Med njimi je bil tudi Tržičan Adolf (tudi Alojz) Kilar, ki se je rodil 10. junija leta 1887 očetu Jerneju (bil je višji računski nadsvetnik) in materi Mariji, rojeni Mali. Umrl je – ali natančneje povedano – ubil ga je mlajši vojaški častnik, ko se je pred začetkom poslovilne večerje 16. septembra 1939 poslavljal v oficirskem domu v Vranju, ko je napredoval v čin generala. Tako je nosil generalski čin samo deset dni. Z vojaškimi častmi je bil pokopan v družinsko grobnico v Ljubljani.

Kilar je obiskoval osnovno šolo v Ljubljani, potem pa je leta 1901 končal vojaško realko in štiri leta kasneje tudi kadetnico. Da je bil izredno sposoben, je vidno iz tega, da je v vojaških činih napredoval v normalnem časovnem zaporedju tako v Avstro-Ogrski kot tudi kasneje v Kraljevini Jugoslaviji. Po končani kadetski šoli je dobil leta 1905 čin praporščaka. Službovanje v avstro-ogrski armadi je začel kot poveljnik voda v 17. pehotnem polku. Od avgusta 1905 do maja 1913 je napredoval od čina praporščaka do podporočnika. V podporočnika je bil povišan leta 1908, v poročnika leta 1913, v stotnika 1915. V prvi svetovni vojni se je boril tudi na soški fronti. V bitki pri Tržiču/Monfalconu je bil avgusta 1916 ranjen v prsi. Po letu in pol ujetništva na Siciliji so ga zaradi bolezni izpustili. Avgusta 1918 je bil odlikovan z Leopoldovim redom. V Jugoslaviji je postal major leta 1920, podpolkovnik leta 1924, polkovnik 1930, pehotni brigadni general pa 6. septembra 1939. Poročen ni bil.

Po razpadu Avstro-Ogrske se je priključil slovenski vojski pod poveljstvom generala Rudolfa Maistra. Kot pribočnik poveljnika 37. pehotnega polka se je boril na Koroškem in v Prekmurju. V vojsko Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev je vstopil 10. marca 1919.  Ob sprejemu se je glede narodnosti opredelil za Jugoslovana. Najprej je bil štiri leta in pol vojaški poveljnik v Karlovcu (Hrvaška) in pol leta v Cetinju (Črna gora). Nato je bil tri leta in pol (1924–1927) referent v štabu zetskega divizijskega območja. Od novembra 1927 do septembra 1939 je bil poveljnik ali pa pomočnik poveljnika v pehotnih polkih v Beranih (Črna gora), Ljubljani in Vranju (Srbija). Nazadnje je bil le deset dni v septembru leta 1939 vršilec dolžnosti pomočnika poveljnika Bregalniškega divizijskega območja v Štipu (Makedonija). Bil je prejemnik štirih vojaških odlikovanj. Leta 1922 je prejel red belega orla V. stopnje. Leta 1926 mu je bil podeljen red sv. Save V. stopnje in leta 1928 red sv. Save III. stopnje. Nazadnje je leta 1939 prejel red jugoslovanske krone III. stopnje.

Zanimivi Gorenjci tedna iz dežele Kranjske:

V Trstu je 5. 6. 1886 umrl podjetnik Jožef Mauser. Rodil se je leta 1814 nekje v okolici Radovljice. Kot prvi slovenski ladjar je imel železno ladjo s pogonom na paro.

Pri Sv. Duhu v Škofji Loki se je 7. 6. 1858 rodil čebelar in rezbar Primož Žontar.

V Hrašah pri Radovljici se je 9. 6. 1656 rodil pravnik, teolog in diplomat Janez Krstnik Prešeren. Bil je prvi predsednik Academie operosorum, ustanovljene leta 1693.

V Kranjski Gori se je rodila tiflopedagoginja Franica Vrhunc. Zaslužna je za ustanovitev prvega slovenskega zavoda za slepe leta 1918 v Ljubljani.