Srce slovenskega čebelarstva

Svetovni dan čebel ni le priložnost za praznovanje, temveč predvsem za razmislek o tem, kako lahko s povezovanjem, sodelovanjem in skupnimi prizadevanji zagotovimo trajnostno prihodnost čebelarstva, so ob prihajajočem dnevu, 20. maju, poudarili na Čebelarski zvezi Slovenije (ČZS). Prav povezovanje je po njihovem mnenju temelj, na katerem stoji močna in odporna čebelarska skupnost.

Pred 245 leti, spomladi 1781, so se čebelarji povezali v Čebelarsko bratovščino s sedežem na Rodinah, vendar je prvo čebelarsko društvo na Slovenskem zaradi tedanjih predpisov o združevanju delovalo le nekaj mesecev. Za začetek organiziranega čebelarstva tako velja leto 1873, ko je bil ustanovni občni zbor Kranjskega čebelarskega društva.

»Čebelarska društva so srce slovenskega čebelarstva. Predstavljajo prostor znanja, sodelovanja in prenosa bogate dediščine, ki so jo skozi generacije ustvarjali predani čebelarji. Njihova vloga presega zgolj skrb za čebele – so stičišče izkušenj, inovacij in medsebojne podpore. Brez njihove predanosti, prostovoljnega dela in iskrene ljubezni do čebel danes ne bi imeli tako trdne in povezane čebelarske skupnosti.« V času hitrih družbenih sprememb, digitalizacije, podnebnih izzivov ter vse večjih pritiskov bolezni in škodljivcev na čebele postaja pomen čebelarskih društev po oceni čebelarske zveze še izrazitejši. »Prav društva so tista, ki povezujejo tradicijo z inovacijami, teorijo s prakso ter izkušnje s prihodnostjo. Pogosto delo v društvih poteka neopazno, v ozadju, a njegov vpliv je izjemen. Vsaka izobraževalna delavnica, vsako mentorstvo mladim čebelarjem, vsaka skrb za urejen čebelnjak in vsaka lokalna pobuda prispevajo k večji prepoznavnosti čebelarstva. Hkrati krepijo zavedanje o ključnem pomenu čebel za prehransko varnost, biotsko raznovrstnost in ohranjanje okolja.«

V duhu povezovanja in skupne rasti se je ČZS odločila za neposreden dialog z društvi – s ciljem, so pojasnili, bolje razumeti izzive na terenu in skupaj oblikovati učinkovite rešitve. »Povezovanje med društvi, izmenjava dobrih praks in odprtost za nove ideje so ključni koraki k razvoju čebelarstva, ki bo privlačno tudi za mlajše generacije.« Mladi so prihodnost čebelarstva, zato je njihovo vključevanje izjemnega pomena, so poudarili na zvezi. »Čebelarska društva imajo edinstveno priložnost, da jim približajo čebelarstvo kot sodobno, odgovorno in plemenito dejavnost. S tem ne ohranjamo le tradicije, temveč gradimo mostove v prihodnost.«

Na vseh čebelnjakih panjske končnice

V Žirovnici bodo skupaj z otroki nadaljevali tradicijo krašenja čebelnjakov s panjskimi končnicami. Na letošnjem občnem zboru se je Čebelarsko društvo Antona Janše Breznica odločilo, so pojasnili, da bodo člani na vse čebelnjake namestili panjske končnice, s čimer bo občina Žirovnica v tem oziru prva na svetu. Pobudo, podprl jo je tudi župan Leopold Pogačar, bodo uresničili v sodelovanju z Osnovno šolo Žirovnica in tamkajšnjim vrtcem, in sicer na svetovni dan čebel. »Z vključitvijo otrok v projekt risanja panjskih končnic želi društvo ozavestiti najmlajše o naši edinstveni kulturni dediščini, kar panjske končnice nedvomno so. Obenem v okviru tega projekta ozaveščamo otroke o čebelah, čebelarstvu in naravi.« Želijo si, so dodali, da bi se v prihodnjem letu projekt razširil še na druga društva.