Medonosna čebela ali samotarka? Brazdarka na fotografiji je na prvi pogled podobna medonosni čebeli, a je precej manjša. / Foto: Danilo Bevk
Medonosna čebela ali samotarka? Brazdarka na fotografiji je na prvi pogled podobna medonosni čebeli, a je precej manjša. / Foto: Danilo Bevk
Čebele samotarke (1): Sosede, ki jih mnogi ne opazijo
V Sloveniji je bilo doslej najdenih več kot petsto vrst čebel samotark. Mnoge so majhne in jih zato zlahka spregledamo, nekatere pa tako velike, da sploh ne pomislimo, da gre za čebele.
Že samo ime pove, da živijo samotarsko. To pomeni, da vsaka samica sama poskrbi za svoj zarod. To sicer velja za večino, ne pa za vse vrste. Ker nam je od vseh čebel najbolj poznano gnezdenje medonosne oziroma kranjske čebele, katere družine štejejo več deset tisoč članov, se samotarski način življenja zdi nenavaden. A v resnici je v čebeljem svetu daleč najbolj razširjen.
So zelo raznolike tako po videzu kot po načinu življenja. Najmanjše so velike le tri milimetre, največje so s 25 milimetri večje od čmrljev.
Marsikdo čebele samotarke prvič opazi pri gnezdenju. Vidi žuželko, ki leta v luknjo v lesu ali v senčilu iz bambusa in jo čez čas zamaši z blatom, potem pa izgine ali nadaljuje v bližnji luknji. Gnezdenje v votlih rastlinskih steblih in lesu je tudi najbolj poznan način gnezdenja čebel samotark. Lukenj v lesu ne delajo same, ampak poiščejo rove, ki so jih izkopale ličinke drugih žuželk. Izjema so lesne čebele in še nekaj drugih čebel, ki rove lahko kopljejo same, vendar le v preperel les.
Več kot polovica vrst čebel gnezdi v tleh, kjer kopljejo do nekaj decimetrov ali celo meter globoke rove. Različne vrste imajo različne zahteve glede teksture, naklona in osončenosti terena. V splošnem imajo raje osončene, manj porasle površine. Veliko redkejše so vrste, ki gnezda gradijo v špranjah v kamnitih stenah ali si jih iz kamenčkov gradijo same. Nekaj vrst pa gnezdi kar v opuščenih polžjih hišicah.
Pri pripravi gnezd si čebele pomagajo tudi z različnimi materiali, ki jih najdejo v okolici. Odvisno od vrste so to lahko blato, koščki listov, smola ali nekakšna volna, ki jo pripravijo s strganjem dlačic kosmatih rastlin. Nekatere vrste v ta namen uporabijo izločke svojih žlez. S tem gnezda zaščitijo pred vlago, izsušitvijo ter zajedavci in plenilci.
Ne glede na način gnezdenja samice za prihodnji zarod naredijo celice, v katerih pripravijo zalogo hrane iz mešanice cvetnega prahu in medičine. V vsako celico odložijo eno samo jajčece. Iz oplojenih jajčec se bodo izlegle samice, iz neoplojenih pa samci.
Iz jajčec se čez nekaj dni izležejo ličinke. Pojedo zalogo hrane in se zabubijo. Pri večini vrst nove čebele v gnezdu prezimijo v zapredkih in izletijo šele naslednje leto. Pri nekaterih, npr. lesni čebeli, pa odrasle čebele izletijo še isto leto in prezimijo kot odrasle čebele.
V nasprotju s čmrlji, ki se parijo pred zimo, se čebele samotarke parijo spomladi. Samci se večinoma izležejo nekaj dni pred samicami. Samice jih večinoma privlačijo z vonjavami. Samci jih iščejo v bližini gnezd, okoli cvetov, na katerih se hranijo, ali vzdolž linearnih struktur npr. mejic ali grmovja.