Attenborough (desno), ko je na začetku svoje kariere (27. marca 1956) intervjuval Edmunda Hillaryja, prvega pristopnika na Everest / Foto: Wikipedija
Attenborough (desno), ko je na začetku svoje kariere (27. marca 1956) intervjuval Edmunda Hillaryja, prvega pristopnika na Everest / Foto: Wikipedija
Stoletni glas narave
Sredi 20. stoletja, ko je bila televizija še čisto nov medij, je začel v njem objavljati David Attenborough. Njegove oddaje o naravi so postale zakon, on pa je zaslovel kot glas narave, »voice of nature«. In to je še danes …
Začel je podobno kot Darwin, že kot deček je zbiral fosile. »David Frederick Attenborough se je rodil 8. maja 1926 v Londonu, odraščal pa je v Leicestru, kjer je bil njegov oče ravnatelj lokalne univerzitetne ustanove. Že kot otrok je zbiral fosile, kamne, žuželke in druge naravne primerke, torej natanko tiste drobne dokaze življenja, ki jih večina otrok hitro spregleda. Študiral je geologijo in zoologijo na Clare Collegeu v Cambridgeu, nato pa se je po krajšem obdobju v založništvu leta 1952 pridružil BBC-ju kot televizijski producent. Takrat televizija še ni bila svet zaslonov, algoritmov in neskončnega izbora. Bila je nov medij, poln nerodnosti, omejitev in možnosti. Attenborough je zelo hitro razumel, da lahko kamera naredi nekaj, česar učbenik ne more: gledalcu pokaže žival v gibanju, naravo v dihanju in svet, ki se ne začne šele tam, kjer človek postavi cesto.« Preboj v tem novem mediju je dosegel z oddajo, ki je spremenila dokumentarce. »Njegov veliki televizijski preboj je prišel v petdesetih letih z oddajo Zoo Quest. BBC-jeva kariera se mu je začela vzpenjati leta 1954, ko je s to oddajo potoval v oddaljene dele sveta in gledalcem približeval živali, ki jih večina ljudi prej ni nikoli videla niti na fotografiji. Danes se zdi samoumevno, da dokumentarci prikazujejo živali v njihovem naravnem okolju, takrat pa je bil to svež, skoraj pustolovski pristop. Attenborough ni postal samo voditelj. Postal je pripovedovalec, ki je znal gledalce odpeljati v deževni gozd, pod gladino oceana ali med gorile, ne da bi pri tem zasenčil živali. V središču ni bil on, ampak narava. To je tudi eden od razlogov, zakaj je njegova avtoriteta z leti samo rasla.« Sledila je serija, zaradi katere je postal legenda. »Leta 1979 je sledila serija Life on Earth, ki ga je spremenila v svetovno prepoznavno ime. Pri 52 letih je predstavil obsežno zgodbo evolucije, zanjo napisal dolg scenarij in z ekipo tri leta potoval po svetu. Reuters posebej izpostavlja znameniti prizor z mladimi gorskimi gorilami v Ruandi, ki so splezale nanj, kar je postal eden najbolj znanih trenutkov v zgodovini naravoslovne televizije. Sledile so serije, ki jih danes mnogi razumejo kot zlati standard naravoslovnih dokumentarcev: The Blue Planet, Planet Earth, Frozen Planet, Dynasties, Life on Earth, Blue Planet II. V vsaki od njih je bil njegov glas nekaj več kot spremljava. Bil je most med znanostjo in čustvom, med podatkom in občudovanjem.« Zakaj mu ljudje še vedno zaupajo? »Attenborough nikoli ni deloval kot človek, ki bi želel gledalce prestrašiti. Njegova moč je bila vedno v tem, da je najprej pokazal lepoto, šele nato opozoril na izgubo. Ko govori o izumiranju vrst, onesnaženju oceanov ali podnebnih spremembah, ne uporablja praznih groženj. Najprej gledalcu pokaže, kaj je vredno varovati. Zato so njegovi poznejši dokumentarci pogosto dobili še močnejši okoljski ton. Blue Planet II je leta 2017 s prizori plastike v oceanih močno vplival na javno razpravo v Veliki Britaniji, zlasti zaradi prizorov, ki so pokazali, kako morski ptiči in druge živali trpijo zaradi odpadkov. Reuters navaja, da je serija dosegla izjemno gledanost in spodbudila tudi politične ter trgovske odzive na zmanjševanje plastike.«
»David Attenborough ni pomemben samo zato, ker je posnel veliko oddaj. Pomemben je zato, ker je spremenil način, kako ljudje gledamo svet okoli sebe. Pred njim je bila narava za mnoge nekaj oddaljenega, eksotičnega ali samoumevnega. Z njim je postala zgodba, drama, čudež in opozorilo. Pri 100 letih njegova zapuščina ni zaključena razstava preteklosti. Je še vedno živa. V novih dokumentarcih, v vrstah, poimenovanih po njem, v otrocih, ki zaradi njegovih oddaj prvič vzamejo v roke povečevalno steklo, in v odraslih, ki zaradi njegovih besed morda prvič resno pomislijo, kaj pomeni izgubiti ocean, gozd ali žival, ki je ne bo nikoli več.« (Vir: David Attenborough praznuje 100 let in še vedno rešuje planet, članek na spletnem portalu Bodi eko)
Povzemimo. David Attenborough je dopolnil sto let in je še vedno aktiven ustvarjalec dokumentarnih oddaj. Njegova kariera se je začela pri BBC-ju, svetovno slavo pa mu je prinesla serija Življenje na Zemlji. Njegovo zadnje veliko sporočilo je povezano z oceani, ki jih vidi kot ključno upanje planeta. Dokumentarec Ocean with David Attenborough (Ocean z Davidom Attenboroughem) je izšel ob njegovem 99. rojstnem dnevu. Prikazuje lepoto oceanov, a tudi pritiske, ki jih povzročajo podnebne spremembe, onesnaženje in pretiran ribolov. Avtorjevo sporočilo je preprosto, a močno: če rešimo morje, rešimo svet.