V skrbi za kibernetsko varnost je predlani 86 odstotkov podjetij z deset ali več zaposlenimi in samozaposlenimi uporabljalo katerega od varnostnih ukrepov ali postopkov. / Foto: Tina Dokl
V skrbi za kibernetsko varnost je predlani 86 odstotkov podjetij z deset ali več zaposlenimi in samozaposlenimi uporabljalo katerega od varnostnih ukrepov ali postopkov. / Foto: Tina Dokl
Največ za programsko opremo
Statistični urad je ob svetovnem dnevu telekomunikacij in informacijske družbe, zaznamujemo ga 17. maja, objavil nekaj podatkov, povezanih s tem področjem.
Ljubljana – Lani je bilo v Sloveniji med delovno aktivnimi 40.675 strokovnjakov za IKT (dva odstotka več kot leto prej), pri čemer so največji delež zavzemali programerji računalniških aplikacij in razvijalci programske opreme. Skupno število strokovnjakov, ki ga sestavlja 24 poklicnih skupin, po podatkih Statističnega urada RS predstavlja okoli štiri odstotke vseh delovno aktivnih.
V zadnjem četrtletju 2025 so na uradu zaznali 735.579 širokopasovnih priključkov za dostop do interneta, od tega 14 odstotkov pri poslovnih uporabnikih in 86 odstotkov v gospodinjstvih. Nekatera podjetja so še posebej ključna za delovanje družbe in gospodarstva, so poudarili v luči letošnje teme svetovnega dneva telekomunikacij in informacijske družbe, ki v ospredje postavlja pomen odpornosti. Plačljive storitve računalništva v oblaku je v preteklem letu med podjetji z deset ali več zaposlenimi in samozaposlenimi uporabljalo 82 odstotkov tistih, ki so registrirana v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih, 58 odstotkov tistih, ki so registrirana na področju dejavnosti oskrba z energijo, vodo, ravnanje z odpadki, in 34 odstotkov tistih, ki so registrirana na področju dejavnosti promet in skladiščenje.
Podatki o vlaganjih v informacijsko-komunikacijsko tehnologijo, ti so na voljo za leto 2024, kažejo približno 851 milijonov evrov investicij (14 odstotkov več kot leto prej), kar predstavlja desetino vseh investicij v osnovna sredstva. Največ sredstev (46 odstotkov) so podjetja namenila za programsko opremo, okoli tretjino za investicije v računalnike in drugo opremo za avtomatsko obdelavo podatkov, nekaj več kot petino v komunikacijske in elektronske naprave. V primerjavi z letom 2020 se je vrednost investicij v programsko opremo povečala za 59 odstotkov oziroma okoli 147 milijonov evrov.