Fran Lakmayer je bil eden najpomembnejših čebelarjev na Slovenskem v prvi polovici 20. stoletja. Leta 2018 so mu v Preddvoru v parku pri gradu Dvor postavili doprsni kip, ki ga je ustvarila akademska kiparka Alenka Vidrgar. / Foto: Tina Dokl
Lakmayerjevo preddvorsko obdobje
Fran Serafin Lakmayer se je rodil julija 1863 na Češkem, umrl pa decembra 1946 v Sloveniji. Star je bil 83 let. Bil je češko-slovenski duhovnik, čebelar, pravzaprav lahko rečemo, da je bil pomemben čebelarski strokovnjak. Velik del svojega življenja je posvetil tudi Preddvoru. V kraju je spomin nanj še zelo živ.
Po gimnaziji je Fran Lakmayer vstopil v semenišče in se odločil za duhovniški poklic. Leta 1888 je bil posvečen v duhovnika in nato služboval po več krajih v Sloveniji, med drugim na Gorenjskem tudi v Naklem, kjer je deloval v letih 1891 in 1892. V Preddvor je prišel leta 1908 kot župnik in tam preživel zelo pomembno in dejavno obdobje svojega življenja. Upokojil se je leta 1933, se preselil na Vrhniko, kjer je živel do smrti in je tudi pokopan.
V Preddvoru je Lakmayer pustil izjemen pečat, a ne le kot duhovnik, ampak tudi kot organizator, kulturni delavec in spodbujevalec razvoja skupnosti. Močno je vplival na kulturno in družabno življenje kraja.
V času svojega delovanja v Preddvoru je vodil Katoliško slovensko izobraževalno društvo Preddvor, bil je vodja hranilnice in posojilnice ter prosvetnega društva. V letih 1912 in 1913 je vodil obnovo župnišča v Preddvoru in poskrbel za nove orgle. Bil je med pobudniki ustanovitve preddvorskega telovadnega društva Orel (1921), sodeloval je pri kulturnem življenju kot režiser gledaliških iger, leta 1927 so na njegovo pobudo v Preddvoru ob cerkvi odkrili spominsko ploščo vojakom, padlim v prvi svetovni vojni, leta 1932 je sodeloval pri ustanovitvi Gledališkega in pevskega društva Preddvor, katerega predsednik je postal, preberemo v spletni Wikipediji.
Fran Lakmayer je znan tudi po tem, da je bil čebelar, in to zelo napreden. Napisal je obsežno in tehtno čebelarsko delo, knjigo Umni čebelar, ki velja za prvi učbenik čebelarstva na Slovenskem. Lahko rečemo, da je s svojim delom pomembno prispeval k modernizaciji slovenskega čebelarstva.
Spomin na Lakmayerja je v Preddvoru še zelo živ. Po njem se danes imenuje domače čebelarsko društvo, pri preddvorskem vrtcu so mu postavili tudi spominsko znamenje, pred leti je dobil doprsni kip v parku gradu Dvor, po njem so poimenovali drevored lip. V Kulturnem domu Preddvor ima spominsko ploščo, saj je bil eden od glavnih pobudnikov in organizatorjev gradnje takrat Ljudskega doma Preddvor, sedaj kulturnega doma.
Leto 2020 je izšla še knjiga o Franu Lakmayerju, pod katero se podpisuje dddr. Mira Delavec Touhami. Biografija nosi naslov Fran Lakmayer; velikan slovenskega čebelarstva. V njej je prvič tudi v celoti objavljena njegova povest Čebelarji v Ljubočah.
»Med pisanjem knjige me je najbolj navdušilo prav odkrivanje osebnosti Frana Lakmayerja in njegove izjemne povezanosti s Preddvorom ter čebelarstvom. Bolj ko sem raziskovala njegovo življenje, bolj sem začutila, kako velik pečat je pustil tako domačemu kraju kot slovenskemu čebelarstvu nasploh. Preddvor zanj ni bil le kraj bivanja, ampak prostor, kjer je živel z naravo in ljudmi ter svoje znanje prenašal naprej. Ob pisanju me je posebej ganilo spoznanje, koliko predanosti, potrpežljivosti in ljubezni do čebel je bilo potrebnih, da je postal ena pomembnejših osebnosti slovenskega čebelarstva,« pravi avtorica knjige danes. Med pisanjem jo je vodila tudi misel, da se želi z omenjeno knjigo pokloniti Preddvoru in vsem okoliškim vasem, dediščini kraja in ljudem, ki so znali in se trudijo še danes ohranjati tesen odnos do narave in tradicije, je še dejala.
Lakmayer je umrl star 83 let, a od njegove smrti letos mineva 80 let, zato lahko rečemo, da je letošnje leto tudi spominsko, ko ponovno lahko poudarimo njegov pomen za Preddvor in zlasti slovensko čebelarstvo.
