Jasno označeno poreklo medu

Letošnji junij prinaša pomembno novost: zapis, da je med na primer iz Evropske unije ali da je poreklo izven Evropske unije, ne bo več dovoljen. Na embalaži bodo morale biti navedene države, iz katerih izvira med, vključno s pripadajočim deležem. Natančnejše označevanje po mnenju našega sogovornika, poklicnega čebelarja Mitje Smrdela, pomeni enega ključnih dosežkov slovenskega čebelarstva in naše države nasploh. »Doslej potrošnik ni natančno vedel, od kod izvira mešanica medu. Vemo pa, da imajo države različno zakonodajo, povezano s pridelavo hrane; nekatere na primer dovoljujejo določena fitofarmacevtska sredstva, medtem ko so drugje prepovedana. Poleg tega je veliko medu ponarejenega. Slovenija se je zato na pobudo Čebelarske zveze Slovenije več let zavzemala za jasnejše označevanje porekla in skupaj s Portugalsko podala pobudo za spremembo pravil,« je pojasnil Smrdel, tudi licencirani predavatelj Čebelarske šole Antona Janše in predsednik Čebelarskega društva Britof - Predoslje ter pred kratkim prejemnik priznanja za prispevek k promociji zaščitenih medov iz evropskih shem kakovosti. »Vsako priznanje je potrditev, da delaš prav, da delaš dobro,« je bil vesel pozornosti predsednika čebelarske zveze.

Shema kakovosti

Ob zaključku triletnega programa promocije zaščitenih medov – Slovenskega medu z zaščiteno geografsko označbo, Kočevskega gozdnega medu in Kraškega medu z zaščiteno označbo porekla – je predsednik Boštjan Noč podelil priznanja štirim čebelarstvom, ki so posebej izstopala pri promociji. »V zadnjih treh letih so sodelovala na številnih dogodkih in s svojimi predstavitvami, izvajanjem degustacij medu ter neposrednim stikom s potrošniki pomembno prispevala k večji prepoznavnosti zaščitenih medov iz evropskih shem kakovosti ter krepitvi zaupanja potrošnikov v kakovost čebeljih pridelkov slovenskih čebelarjev.« Ob tem so na čebelarski zvezi še pojasnili, da Čebelarstvo Smrdel vztrajno neposredno trži med končnim potrošnikom. »Slovenski med redno predstavlja na tržnicah v Kranju in Domžalah, v lastni trgovini ter na večjih dogodkih, kot sta Prešernov smenj in Adventna tržnica v Kranju. S poudarkom na kakovosti in primerni vrednosti medu na trgu spodbuja tudi druge čebelarje k odgovornemu trženju.«

Med, ki je vključen v shemo kakovosti, čebelarji lahko po novem označijo tudi s simbolom slovenske zastave. Nalepka, uporabiti jo je mogoče od marca dalje, dodatno poudarja kakovost živil in kmetijskih proizvodov, ki so vključeni v katero od omenjenih shem in pri katerih so vse faze – pridelava, predelava in pakiranje – zagotovljene v Sloveniji. Izkušnje Mitje Smrdela kažejo, da se zlasti tujci veliko lažje odločijo za nakup izdelka, ki ga že na zunaj lahko prepoznajo po kakovosti.

Slovenski med je tudi sicer priznan v svetovnem merilu; ko se odločimo zanj, pa prispevamo tudi k ohranjanju čebelarstva, poudari sogovornik. »V Sloveniji imamo visok standard čebelarjenja. Pridelati znamo različne vrste medu. Nakup slovenskega medu pomeni uživanje hrane iz lokalnega okolja, in kar je še posebno pomembno, podporo čebelarstva. Čebele so ključne pri opraševanju. Pomembne so torej za naše okolje, za pridelavo druge hrane. Med konec koncev lahko uvozimo, opraševanja ne moremo,« je sklenil Smrdel.