Koroška Bela varnejša pred plazovi

Koroška Bela – Pet mesecev so v zahtevnih zimskih razmerah, na strmih pobočjih, ob sodelovanju alpinistov in helikopterja potekala gradbena dela za zagotovitev večje varnosti Koroške Bele pred zemeljskimi plazovi. V sklopu del so zgradili veliko armiranobetonsko režasto pregrado oziroma razbijač v grapi vodotoka Bela ter osem hudourniških mrežnih pregrad, ki bodo v primeru sprožitve plazu lahko zaustavile od 40 do 50 tisoč kubičnih metrov drobirskega toka. Obenem so poskrbeli za ureditev in prevoznost treh evakuacijskih poti ter okrepili sistem monitoringa; stanje na plazovih zdaj nenehno spremljajo in v primeru premikov lahko tudi takoj ukrepajo.

»Koroška Bela je veliko bolj varna in ljudje lahko bolj mirno spijo,« je ob tem zagotovil vodja projekta Žiga Jeriha iz podjetja EHO projekt. Tudi jeseniški župan Peter Bohinec je poudaril, da bodo ti ukrepi dodatno varovali kraj pred morebitnim plazenjem, predvsem pa se bo podaljšal evakuacijski čas, v katerem se bo vas v primeru plazenja varno izpraznila; prej je bilo časa za to dvajset minut, zdaj bo en dan.

Projekt, vreden šest milijonov evrov, je financiran iz načrta za okrevanje in odpornost. Minister za naravne vire in prostor Jože Novak, ki opravlja tekoče posle, je poudaril, da je zelo zadovoljen, da je zahtevni projekt uspešno zaključen in bodo ljudje lahko zdaj mirneje spali in varneje živeli. S potekom in izvedbo del so zadovoljni tudi krajani, je dejal Marko Zupančič iz KS Slovenski Javornik - Koroška Bela. Vodja projekta Žiga Jeriha iz podjetja EHO projekt je povedal, da so bile idejne zasnove za gradbena dela nad Koroško Belo izdelane leta 2024. Takrat so se tudi odločili za ukrepanje po fazah in zdaj so realizirali prvo fazo, to je izgradnjo zaplavnih objektov, ureditev evakuacijskih poti in izvedbo geološkega monitoringa.

Najbolj aktivna sta plazova Urbas in Čikla, kjer so tudi izvedli glavne ukrepe. Zgradili so eno večjo betonsko režasto pregrado, ki je visoka sedem metrov, njen razpon pa znaša 56 metrov. Sočasno so zgradili osem mrežnih pregrad, pet na Čikli in tri na Urbasu, ki so sestavljene iz sistema jeklenic in mrež, sidranih v boke grape. Zgradili so jih po tako imenovanem švicarskem sistemu, sidra so dolga med šest in petnajst metrov, skupaj pa so izvrtali za kar dva kilometra sider. Izvedba del je bila izjemno zahtevna, potekala so v alpinističnem pristopu, saj poti do sotesk ni. Sodelovalo je dvajset alpinistov in dva helikopterja, ki sta vzletala s Potoške planine in iz doline Završnice, opravila pa sta okrog petdeset ur letenja. »V decembru, januarju in februarju so bila dela izjemno zahtevna, zato gre pohvala vsem alpinistom,« je poudaril Žiga Jeriha. Omenil je tudi tehnološki vidik, mrežne pregrade so posebnost v Sloveniji, medtem ko so v Švici že uveljavljen način zaščite pred plazovi.

Metod Di Batista, ki je skrbel za nadzor, je poudaril, da je šlo za enega boljših projektov, za kombinacijo gradbenih, alpinističnih in helikopterskih del, ki so potekala v težkih pogojih. Poudaril je dobro sodelovanje s krajani, saj je bila lokalna skupnost vključena v potek gradnje. Ocenil je, da na Koroški Beli ne more priti do situacije, kot se je zgodila v Logu pod Mangartom, je pa plazove vsekakor treba spremljati.

Krajani spremljali gradnjo

Marko Zupančič, član KS Slovenski Javornik - Koroška Bela, je povedal, da so operativni sestanki vsak teden potekali v prostorih gasilskega doma, kjer so usklajevali vse aktivnosti, krajane pa so o poteku del redno obveščali na strani krajevne skupnosti na Facebooku​.

V času gradbenih del je bilo med krajani kar nekaj skrbi, predvsem zaradi težke mehanizacije in ozkih dovoznih poti skozi vas. »Najzahtevnejši del je bil spraviti mehanizacijo na samo delovišče, predvsem 30-tonski bager. Po besedah izvajalcev in voznikov je šlo dobesedno za milimetre. Vsak premik je bilo treba natančno usklajevati, saj nihče ni želel povzročiti dodatnih poškodb. Po drugi strani pa vemo, da brez tako velikega bagra dela ne bi mogla potekati tako hitro, saj je bilo na območju veliko skal in zahtevnega razbijanja, zato smo potrebovali zelo zmogljive stroje. Pojavilo se je sicer nekaj poškodb, a je bil na začetku izveden monitoring objektov, po zaključku del pa bo monitoring opravljen ponovno,« je dejal Zupančič.

O dodatnih ukrepih

In kako naprej? Žiga Jeriha je povedal, da je zdaj zagotovljena osnovna varnost pred drobirskim tokom in da so za zdaj uresničili prvo fazo od predvidenih treh. »Vemo, da so plazovi zelo kompleksni in v sklopu monitoringa bomo ugotavljali, ali in kdaj bodo potrebni dodatni ukrepi,« je dejal. Med dodatnimi ukrepi so predvsem ureditev odvodnjavanja na območju plazov in gradnja dodatnega razbijača drobirskih tokov.