Franckovi in bančništvo, 3. del

V posebni številki 'Glasa' z leta 1973 piše, da je bila že leta 1885 ustanovljena prva gorenjska kmetska posojilnica v Podbrezjah. Kmečko posojilnico je ustanovil Franc Pavlin, tehnik in gospodarstvenik, to se pravi stric Francl. Bila je prva zadruga na Gorenjskem, poslovati je prenehala leta 1888, ko je stric Francl kot vodilni član odbora posojilnice nastopil državno službo v Trstu. Poleg nje je bilo po letu 1900 ustanovljenih več posojilnic, ki so poslovale na zadružni osnovi v vseh večjih krajih Gorenjske.

Belizarjev praded Anton Keršič je bil od ustanovitve naprej odbornik v Podbreški kmetiški posojilnici. Glej Trdne kmečke rodbine.

Moj oče je menil, da je posojilnico v Podbrezjah stric Francl pozneje razdelil na Ljubljansko kreditno banko, katere direktor je bil njegov sin Aci, in na Ljubljansko mestno hranilnico; iz raziskav pa je razvidno, da je v letu 1900 soustanovil Ljubljansko kreditno banko, katere ravnatelj je bil med obema vojnama njegov sin Aci, bil pa je tudi soustanovitelj Mestne hranilnice Ljubljanske, kjer je bil član upravnega odbora in pozneje podpredsednik banke. Po vojni je po več združitvah in preimenovanjih na podlagi teh dveh finančnih ustanov nastala Ljubljanska banka.

Poleg Mestne hranilnice, ki je bila v Kranju ustanovljena leta 1890, je Kranj leta 1903 dobil kreditno društvo. V drugih gorenjskih krajih beležimo razvoj hranilništva takole: leta 1896 je bila v Radovljici ustanovljena Mestna hranilnica, že leta 1891 pa v Radovljici posojilnica. V Škofji Loki je bila okrajna hranilnica in posojilnica ustanovljena leta 1900, v Tržiču pa leta 1905.

Potem ko je delil Prvo gorenjsko kmetsko posojilnico, je bil stric Francl od oktobra 1898 do junija 1913 član upravnega odbora Mestne hranilnice ljubljanske, v letih od 1907 do 1911 je bil njen predsednik. Bil je tudi med ustanovitelji Ljubljanske kreditne banke in v letih od 1900 do 1905 član njenega nadzornega sveta, med letoma 1905 in 1910 pa član upravnega odbora. Kot uradnik nadrejenega oblastva se je moral leta 1910 odpovedati položajem v Ljubljanski kreditni banki, 1913 pa tudi v Mestni hranilnici. Glej Uspehi strica Francla.

Aleksandra Mrdavšič v Time Mirrored in the Minutes of the Ljubljana Credit Bank Authorities navaja, da je začetni kapital Ljubljanske kreditne banke znašal 500.000 kron, dunajska podružnica je dobila pravico do polovice deležev nove banke in dela sedežev v vodstvu bančnega sveta. Poleg tega je imela tudi pravico, da bančne posle za Dunaj opravlja dunajska podružnica.

Maja 1920 je stric Ciril izstopil iz sodne službe in postal tajnik nove Zveze industrialcev v Ljubljani. Z industrialcem Franom Bonačem je poleti 1921 organiziral prvi ljubljanski velesejem. Jeseni 1921 je šel k Združenim papirnicam Vevče, Goričane in Medvede, d. d., v Ljubljani in postal njihov ravnatelj oz. glavni tajnik.

Do leta 1912 se je kapital banke povečal že za 16-krat. Posli so bili večinoma depoziti, pozneje pa tudi investicije in ustanavljanje podružnic. Tako sta leta 1902 nastali delniški družbi Žalec in Laški trg, leta 1905 Jadran banka in prva hrvaško-slavonska hranilnica v Sisku ter leta 1907 orožarska tovarna v Borovljah in delniška družba Koroške opekarne v Trnovem pri Ilirski Bistrici. Leta 1911 je sledila tovarna za izdelavo igralnih kart, v medvojnih letih pa še papirnica Vevče, zavarovalnica/banka Slavija v Ljubljani in nekaj podjetij na Gorenjskem, kot sta tovarna klobukov Šešir v Škofji Loki in tovarna verig v Lescah.