Franckovi in bančništvo, 2. del

Preden se dotaknemo zgodovine slovenskih bank, je treba povedati, da je najstarejše češko posojilništvo in da tako po velikosti kot po organizaciji prekaša vse nemško posojilništvo v stari Avstriji. Nemško posojilništvo se je namreč začelo leta 1870 širiti s Češkega po Dolnjem in Gornjem Avstrijskem, po Tirolskem in ostalih nemških pokrajinah. Slovensko posojilništvo pa se je razvilo iz lastne moči. Po zgledu čeških posojilnic je prvo slovensko posojilnico uvedel češki rojak Horak leta 1856 v Ljubljani, kjer je nekatere ljubljanske obrtnike združil v Obrtno pomožno društvo. To je bila v prvi vrsti denarna zadruga in že takrat je uradovala v slovenskem in nemškem jeziku. Vse drugo slovensko občinstvo pa je na posojilnice javno opozoril znani domoljub dr. Josip Vošnjak, ki je leta 1868 potoval po Češkem in se seznanil s tamkajšnjimi razmerami. Poskušal je ustanoviti prvo slovensko posojilnico v svojem takratnem službenem kraju, v Šmarju pri Jelšah. A se mu to ni posrečilo, ker se je preselil v Slovensko Bistrico. Po tem smo priča še vrsti poskusov, ki so bili bolj ali manj uspešni. Prva slovenska posojilnica, ki je bila leta 1874 v smislu zadružnega zakona sprejeta v zadružni register pri deželnem sodišču v Ljubljani, je bilo že omenjeno Obrtno pomožno društvo. Druga takšna posojilnica je bila v Mozirju, tretja v Šoštanju, četrta v Ljutomeru in peta v Metliki. Kot prvi denarni zavod v Kranju je delovala Mestna hranilnica. Ustanovljena je bila 13. 6. 1890, to se pravi nekaj let po Gorenjski kmetski posojilnici, poslovati pa je začela 6. 7. 1893. Ustanovila jo je Mestna občina kranjska, ki je z vsem svojim premoženjem in z vso davčno močjo prevzela splošno poroštvo za zavod in za hranilne vloge. Ta hranilnica je zlasti pred prvo svetovno vojno veliko pripomogla h gospodarski osamosvojitvi slovenske trgovine in obrtništva.

Navajam iz Novic, letnik LVIII, in iz članka Aleksandre Mrdavšič z dne 1. 7. 2019 Time Mirrored in the Minutes of the Ljubljana Credit Bank Authorities.

Ljubljansko kreditno banko je leta 1900 ustanovila Živnostenska banka v Pragi. Gewerbebank po nemško, rekli pa so ji Živnobanka. Slednja je že leta 1893 načrtovala širitev na druge slovanske dele Avstro-Ogrske, zato je nekaj uslužbencev potovalo od Maribora do Trsta, a se nazadnje za širitev niso odločili. Pobudnik poznejše širitve banke je bil tedanji župan Ljubljane Ivan Hribar (1851–1941).

Dovoljenje ministrstva za ustanovitev banke je bilo izdano 18. 7. 1900, 24. 8. 1900 pa je bil župan Hribar izvoljen za predsednika in Josip Špitalsky za namestnika, pri čemer je bil Špitalsky hkrati načelnik dunajske podružnice.

Hribarju sta pomagala Kornelij Gorup iz Trsta ter odvetnik in deželni odbornik Ivan Tavčar (pisatelj in poznejši ljubljanski župan). Sodelovali so tudi dr. Josef Jahoda, odvetnik in predstojnik glavne pisarne njegove visokosti grofa Harracha, ljubljanski veletrgovci Ivan Knez, Franc Kollmann in Urban Zupanec ter Jan Otto, cesarski svetnik in namestnik predsednika Živnostenske banke v Pragi.

V posebni številki »Glasa« (Glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva za Gorenjsko) z dne 31. 7. 1973 piše, da je bila že leta 1885 ustanovljena prva gorenjska kmetska posojilnica v Podbrezjah. Mimogrede povedano – na isti dan leta 1947 je bila moja družina izgnana iz Podbrezij. Kmečko posojilnico je ustanovil Franc Pavlin, tehnik in gospodarstvenik – stric Francl. To je bila tudi prva zadruga na Gorenjskem.