Čudijo se visokim cenam kmetijskih zemljišč

Prebačevo – Gospod Lloyd O'Conell ureja v Avstraliji ugledno revijo o kmetijstvu Australian Grain, hkrati pa organizira za svoje bralce – kmete oglede kmetij po svetu. Letos je organiziral ogled kmetij (in turističnih zanimivosti) v sredozemskih državah. Njihovo 25-dnevno potovanje se je septembra začelo v Sloveniji, kjer so si v sodelovanju s Kmetijsko-gozdarskim zavodom (KGZ) Kranj ogledali tudi kmetiji Janeza Novaka in Primoža Zupana na Prebačevem. V skupini je bilo 31 kmetov, večinoma zakonskih parov, ki so kmetije, na katerih so pridelovali predvsem žita ter redili goveda in ovce, že prepustili svojim naslednikom.

Ko je Robert Golc, vodja oddelka za kmetijsko svetovanje v KGZ Kranj, predstavljal avstralskim kmetom gorenjsko kmetijstvo, je ugotavljal, da se avstralski in slovenski kmetje glede velikosti kmetij ne morejo razlikovati bolj, kot se, saj so povsem na nasprotnih polih. V Avstraliji imajo velike posesti – veleposesti, v Sloveniji majhne. »Gospod O'Conell mi je v pogovoru dejal, da kmetje v Avstraliji za preživetje potrebujejo od dva do tri tisoč hektarjev kmetijskih zemljišč, sicer pa imajo v lasti po pet tisoč hektarjev zemljišč ali še več. Poljščine pridelujejo na dokaj ekstenziven način, zelo malo uporabljajo mineralna gnojila in sredstva za varstvo rastlin. Subvencijskega sistema, kakršnega imamo v Sloveniji oziroma v Evropski uniji, ne poznajo in se sprašujejo, kako lahko sploh deluje. Zelo so začudeni nad vrednostjo kmetijskih zemljišč v Sloveniji in nad višino zakupnin pa tudi nad tem, zakaj premožnejši ljudje – nekmetje v Sloveniji kupujejo kmetije. Močno so ekonomsko usmerjeni in težko razumejo slovenske kmete, da vztrajajo pri neki dejavnosti, četudi je nerentabilna,« je povedal Golc.

V skupini avstralskih kmetov sta bila tudi zakonca Dibs in Jim Cush. Kot sta povedala, se na njihovi kmetiji s kmetovanjem ukvarja že peta generacija, zdaj njuno delo nadaljujejo sinova in hčerka. Obdelujejo osemsto hektarjev zemljišč. Ukvarjajo se predvsem s pridelavo bombaža, ki ga prodajajo podjetju za izvoz na Kitajsko, v Vietnam, v Turčijo … Na vprašanje, ali je kmetijstvo ekonomsko donosno, pravita, da se splača kmetovati in da največ razlike med odkupno in prodajno ceno ustvarijo prav z bombažem. Država kmetom ne namenja nikakršnih subvencij, pomaga jim le z nižjimi cenami goriva in registracije kmetijskih strojev.