Kolesarjenje po Siciliji, 11. del

V Linguaglossi, kjer smo zaključili prejšnjo etapo, smo se zjutraj odpravili na zadnji del našega kolesarskega potepanja po Siciliji. Če smo prejšnji dan kolesarili ob severnem vznožju Etne, nas je tokrat pot vodila po njeni vzhodni strani. Etna se nam je v jutranjem soncu kazala v vsej svoji veličini in nas spremljala celotno etapo.

Zjutraj nas je najprej čakal desetkilometrski vzpon proti vasi Fornazzo. Nato se je cesta večinoma rahlo spuščala proti obali. Kolesarili smo skozi Milo do mesta Zafferana Etnea, kjer smo se za kratek čas ustavili. Tokovi lave so mesto že večkrat uničili, a so ga vedno znova obnovili. Zadnjič je bilo mesto zaradi vulkanskega izbruha resno ogroženo leta 1992, vendar jim je uspelo lavo preusmeriti in tako mesto rešiti pred uničenjem. Zafferana danes velja za pomembno izhodišče za odprave na Etno. Kolegi, ki so se v prejšnji etapi povzpeli na Etno po južni varianti iz Nicolosija in se spustili v Zafferano, so ta del poti že prekolesarili v obratni smeri.

Po večdnevnem kolesarjenju po notranjosti Sicilije je bila zadnja etapa nekoliko drugačna – krajša in bolj sproščena, kot nalašč za zaključek našega potovanja. Skozi Viagrande in San Giovanni La Punto smo se približevali končnemu cilju našega potepanja po Siciliji, mestu Catania.

Po enajstih etapah smo tako sklenili krog po Siciliji. Čakal nas je še zadnji opravek – na kombi smo naložili kolesa ter na bližnji tržnici nakupili nekaj hrane in seveda tudi kakšen spominek, da bi nam Sicilija ostala v spominu tudi po vrnitvi domov.

Sicilija ima poleg Etne in številnih drugih znamenitosti tudi svoj prepoznaven simbol – triskelion. Motiv treh ukrivljenih nog, povezanih s skupnim središčem, je upodobljen tudi na zastavi Sicilije in je eden najbolj prepoznavnih simbolov otoka.

Naša pot domov se je začela še isti dan. Skupino, ki je potovala s kombijem, je čakala dolga vožnja proti severu. Prvi dan smo prispeli do Rocca Imperiale v Kalabriji, kjer smo prenočili, naslednji dan pa nadaljevali proti domu. Druga skupina je ostala v Cataniji in se naslednji dan z letalom vrnila v Slovenijo.

S tem smo uspešno zaključili našo Ar-kolo-navtsko avanturo po Siciliji. V enajstih etapah smo prekolesarili približno 1000 kilometrov in premagali nekaj več kot 12.000 višinskih metrov. Za nami so ostali dolgi vzponi, vroči dnevi, slikovite ceste, starodavna mesta, morje, Etna in nešteto lepih doživetij. Sicilija nam je ostala v spominu kot otok, ki ga je bilo vredno odkrivati – kilometer za kilometrom, vedno znova in vedno drugače.