Domžale odpiramo ljudem

Slovenija letos zaznamuje 35 let samostojnosti. Če se ozrete na to prehojeno pot, kje vidite največje premike in napredek države ter na katerih točkah menite, da smo kot družba in sistem najbolj zaostali za pričakovanji iz časa osamosvajanja?

Slovenija se lepo razvija, tako na gospodarskem kot tudi na drugih področjih. Kot članica Evropske unije znamo uspešno črpati evropska sredstva, čeprav je na tem področju še vedno precej birokratskih postopkov in ovir. Verjamem, da bomo tudi pri tem postopoma postajali učinkovitejši.

Kot družba pa imamo še vedno precejšen izziv, saj se preveč oziramo v preteklost, namesto da bi se osredotočili na prihodnost, se povezali in sodelovali ne glede na politično pripadnost. Pomembno je, da znamo dobre projekte prepoznati, jih podpreti in jih skupaj tudi uresničiti. Zdi se mi, da so s preteklostjo najmanj obremenjeni mladi, medtem ko pri starejši in srednji generaciji ta razdeljenost še vedno predstavlja oviro. Prav zato moramo več pozornosti nameniti sodelovanju in skupnim ciljem, saj lahko Slovenija s tem doseže še bistveno več.

Občina Domžale je v tem obdobju doživela izrazito preobrazbo v eno gospodarsko najmočnejših in poselitveno najbolj zaželenih občin. Kako z današnje perspektive ocenjujete to razvojno usmeritev občine in njeno umeščenost v širšo regijo?

Pomembna prednost je zagotovo naša lega. Nahajamo se v osrednji Sloveniji, neposredno ob mestni občini Ljubljana, kar se odraža tudi v privlačnosti Domžal kot prostora za življenje. Ljubljana je namreč eden največjih zaposlovalcev v neposredni bližini, hkrati pa Domžale ponujajo kakovost bivanja, ki je pomemben dejavnik pri odločitvi, kje živeti.

V prihodnje si želim še močnejše razvojne usmeritve na področju gospodarstva in podjetništva. V občini imamo območja, kjer bi lahko vzpostavili nove gospodarske cone, s tem pa ustvarili tudi nova delovna mesta. Želim si, da bi se lahko naši delovno aktivni občani v večji meri zaposlovali doma, namesto da se vsak dan vozijo na delo v druge občine. To je zagotovo eden naših večjih razvojnih izzivov.

Ob tem ne smemo pozabiti na vse drugo, kar se v občini razvija. Ne gre le za gospodarstvo, temveč tudi za vodovodno, kanalizacijsko in cestno infrastrukturo ter ne nazadnje tudi družbeno infrastrukturo. Vrtci so dostopni, šole so kakovostne, občina pa ponuja številne dogodke in prireditve, urejene kotičke za oddih in rekreacijo, rekreacijsko os ob Kamniški Bistrici ter številne druge zelene površine. Vse to so pomembne prednosti naše občine in razlogi, zaradi katerih so Domžale prijeten prostor za življenje.

Nekateri izzivi pa ostajajo. Eden opaznejših projektov iztekajočega se mandata je bila ureditev mirujočega prometa in trajnostne mobilnosti. Ste s tem rešili prometno problematiko v središču Domžal?

Področje trajnostne mobilnosti je bilo za nekatere boleč ukrep, a če želimo mesto, prijazno ljudem, se moramo odvečnega prometa v središču znebiti. Strategija je, da z uvedbo plačljivega parkiranja širimo parkirišča na obrobje, središče mesta pa namenimo občankam in občanom, ki živijo v mestu. To ni kratkoročen ukrep, ampak proces, ki bo trajal več let. Parkirišč trenutno ni dovolj, zato načrtujemo nadgradnjo garažne hiše in okoli 168 parkirnih mest pod prizidkom zdravstvenega doma. Veliko makadamsko parkirišče pa bo v prihodnosti postalo velik zeleni park Domžal.

Po 17 letih nam je uspelo uvesti integrirani liniji LPP 12D in 21D, kar je zgodba o uspehu. Širimo tudi mrežo koles DBajk. Naš mini avtobus Domžalček trenutno vozi po mestu, v prihodnje pa verjamem, da bo vozil tudi izven središča Domžal. Vse te alternative bomo v prihodnje še nadgrajevali in širili.

Gradnja prizidka zdravstvenega doma in podzemne garaže poteka po načrtih?

Vse poteka po načrtih. Pri projektu sodeluje pet občin in velik uspeh je, da smo našli skupni jezik, dela pa bodo po pričakovanjih zaključena v letu 2028. Ob tem naj povem, da bo garažna hiša v lasti Občine Domžale in mi bomo določili parkirni režim, ki bo v prvi vrsti namenjen obiskovalcem in zaposlenim zdravstvenega doma, preučili pa bomo tudi možnosti parkiranja za vse druge uporabnike.

Skate park, športna dvorana in kopališče so opazni projekti na področju športa.

Skate park je bil sprva deležen kritik, a je danes pomembno stičišče mladih, ki zanj tudi vzorno skrbijo. Večnamenska dvorana je za videz prejela celo nagrade na svetovni ravni. Kopališče Domžale pa je pika na i ob zaključku mandata. Gre za medgeneracijski objekt, ki ga uporablja širok krog obiskovalcev. Prav pred kratkim smo dodali tudi premično dvigalo za invalide, da se lahko samostojno spustijo v bazen. Odzivi so izjemni, kopališče je polno od jutranjih do večernih ur. Kopališče bo počasi dobilo zimsko preobleko in tako omogočilo rekreacijo tudi v hladnejših mesecih.

Ena največjih in najtežje pričakovanih investicij je bila prenova Kopališča Domžale. / Foto: Marjan Cerar

Pred kratkim ste odkupili samostan na Mali Loki. Kakšni so naslednji koraki?

Objekt smo odkupili po ugodni ceni, tako da se nam je ponudila odlična razvojna priložnost. Stavba bo namenjena za potrebe Doma upokojencev Domžale, pri čemer bo posebej prilagojena bivanju oseb z demenco. Občina pa bo na preostalem zemljišču v prihodnjih letih zgradila namenska stanovanja za občane, starejše od 65 let, ki so še samostojni, a si želijo bivanja v povezani skupnosti.

Rešujete prostorsko problematiko šol, kjer pa ste se srečali tudi z nasprotovanjem civilne iniciative, ki nasprotuje načrtom za prizidek OŠ Preserje pri Radomljah.

Osnovna šola Roje je dolga leta čakala na investicijo, gradnja pa zdaj teče. S pomočjo župnij na Viru, v Ihanu in Domžalah smo rešili tudi vprašanje nastanitve v za učence v času gradnje.

Za Osnovno šolo Preserje pri Radomljah imamo vso potrebno dokumentacijo in gradbeno dovoljenje za prizidek, pridobili smo tudi 1,7 milijona evrov evropskih sredstev. Projekt smo zdaj začasno ustavili, dokler ne pridobimo neodvisnih strokovnih presoj glede potresne varnosti, požarne varnosti in električne napeljave. Občina bo odločitve sprejemala na podlagi strokovnih in izvedenskih analiz ter preverljivih podatkov, ob doslednem spoštovanju zavez po transparentnosti, načela varovanja javnega interesa ter odgovornega ravnanja z javnimi sredstvi. Rezultate pričakujemo prav v teh dneh, konec septembra. Takrat bomo videli, kako naprej.

Omeniti moramo tudi Podružnično šolo Jarše, ki sodi pod OŠ Rodica. Gre za starejši objekt, za katerega prav tako izvajamo projekt presoje potresne varnosti, na podlagi katerega bodo sprejete odločitve o morebitnih prenovah.

Županja mag. Renata Kosec / Foto: Karin Božič Zupančič

Veliki infrastrukturni in prostorski cikli se redko zaključijo znotraj enega samega štiriletja. Katere strateške projekte in razvojne izzive vidite kot ključne prioritete Domžal v prihodnjih letih in kako vidite svojo vlogo pri njihovem uresničevanju?

Občina Domžale mora svojo razvojno pot zastaviti tudi s krovno strategijo. Hkrati smo že sprejeli več pomembnih področnih strategij. Strategija gospodarskega razvoja jasno opredeljuje, kje in kako lahko razvijamo gospodarske, industrijske in podjetniške cone, zato predstavlja pomembno podlago za nadaljnji razvoj. Imamo tudi strategijo krožnega gospodarstva, ki je zagotovo ena od pomembnih usmeritev naše prihodnosti, ter druge področne strategije.

Med ključnimi prioritetami zato vidim predvsem razvoj gospodarskih con ter podporo podjetništvu in obrtništvu, ob tem pa veliko pozornosti namenjamo vsem generacijam, starejšim, mladim in srednji generaciji. Pomembno področje je tudi prometna ureditev. Skupaj z državo si moramo prizadevati za uresničitev obvoznice Želodnik–Vodice in izgradnjo avtocestnega priključka Študa. Tretji pas na avtocesti se že gradi. Vsi ti projekti so pomembni za razbremenitev Domžal tranzitnega prometa in za izboljšanje prometne pretočnosti.

Naš cilj je, da Domžale postanejo čim bolj samozadostna občina, v kateri ljudje radi živijo, kjer mladi želijo ostati in kjer imajo možnost tudi delati. Zato moramo ustvarjati pogoje za nova delovna mesta in ponuditi zaposlitvene možnosti, ki bodo ljudem omogočale, da svoje življenje, delo in prihodnost gradijo tukaj v naši izjemni skupnosti.