Kranj je občina, kjer se lepo živi

Letos praznujemo 35 let samostojnosti Slovenije. Kako ocenjujete njen dosedanji razvoj?

Če pogledamo, kje smo bili pred 35 leti in kje smo danes, lahko ugotovimo, da smo dosegli neverjeten razvoj. Življenje večine prebivalcev Slovenije je mnogo boljše, standard je mnogo višji. Predvsem pa sem vesel, da nam je kljub takemu razvoju in vpetosti v Evropsko unijo in svetovne tokove, uspelo obvarovati naravo, čisto vodo, da res živimo kakovostno življenje. Zdajšnja generacija pa mora razmišljati tudi o tem, da bo tudi zanamcem omogočila enako dobro, če ne še boljše življenje. Odgovorno ravnanje z naravo, še posebno zaradi vseh klimatskih sprememb, ki jih doživljamo, je zame edina prava usmeritev. V Sloveniji smo po mojem mnenju v tem pogledu zelo odgovorni, lahko pa še marsikaj postorimo na področju trajnostne mobilnosti in vzpostavitve novih kolesarskih povezav, predvsem pa je ta čas zelo pomembno vlaganje v železniško infrastrukturo.

Nekoliko mlajša od države je Mestna občina Kranj, ki je v sedanji obliki začela delovati s 1. januarjem 1995. Kako pa ocenjujete njen dosedanji razvoj?

Če pogledam sebe, smo leta 1995, ko se mi je tudi rodila prva hči, živeli v garsonjeri na Drulovki, potem smo se preselili na Planino, nakar me je pot vodila v Ljubljano, kjer sem živel skoraj 20 let. Nikdar pa nisem pretrgal stikov s Kranjem, tu so ne nazadnje živeli moji starši, sestra in večina prijateljev. Kranj je razvojno v vseh teh letih zelo napredoval. Vidimo, da se je industrija preoblikovala. Res je izginila večina tekstilne in čevljarske industrije, še vedno pa na našem prostoru deluje nekdanja Sava, zdaj Goodyear Slovenija, Iskra se je razdelila na več enot, in to so zdaj vodilna večja podjetja v Kranju. Po drugi strani je v zadnjih treh desetletjih nastalo tudi veliko manjših, zelo uspešnih podjetij. Je pa v nekem obdobju nastal zastoj na nekaterih drugih področjih. Na primer pri stanovanjski gradnji, kar se najbolje odraža zdaj, ko smo samo letos na trg spravili novih 600 stanovanj, ki so bila tako rekoč takoj prodana. Pošteno se je zamujalo z industrijsko cono, ki jo zdaj gradimo v Hrastjah. Prav tako skušamo večjo veljavo vrniti podeželskim krajevnim skupnostim, oživili smo mestno jedro. Naredili smo tudi ogromno kolesarskih poti. Skratka, Kranj ni več samo neko spalno naselje blizu Ljubljane, kot so ga dojemali v preteklosti, ampak postaja znova privlačen za njegove prebivalce.

Gradnja Poslovne cone Hrastje / Foto: arhiv MOK

Katere razvojne projekte bi poudarili iz bližnje preteklosti?

V zadnjih osmih letih smo izvedli za več kot 150 milijonov evrov investicij, kar je rekordni znesek. Od tekočih projektov sta zagotovo najpomembnejša gorenjska regijska bolnišnica, ki bo Kranju dala popolnoma drugačno sliko, tudi glede strukture prebivalstva, in že omenjena Poslovna cona Hrastje, ki je težko pričakovana in zanjo vlada velik interes, saj so vsa zemljišča že prodana. Med drugimi projekti je treba omeniti javno razgrnitev državnega prostorskega načrta za nadgradnjo železniške povezave Ljubljana–Kranj/Naklo, ki bo, o tem sem prepričan, precej spremenila dnevne potovalne navade Kranjčanov. V celoti se bo prenovila železniška postaja, kjer bo zrasel centralni potniški terminal z glavno avtobusno postajo in veliko parkirno hišo. Pot Kranjčanov do Ljubljane se bo časovno zelo poenostavila, kar v današnjih razmerah bencinske draginje ni zanemarljivo. Zdajšnjo avtobusno postajo bomo obnovili oziroma osvežili, preuredili bomo tudi cesto mimo nje. Ob tem načrtujemo nov dom upokojencev, nov zdravstveni dom, dodatno stanovanjsko gradnjo, veliko vlagamo v šolsko in predšolsko vzgojo. V razvoj infrastrukture smo vložili več kot 30 milijonov evrov, prvič po 50 letih smo pregledali vse mostove na območju občine in sistematično pristopili k njihovi obnovi. Dobili smo že nov most oziroma obnovljen most na Ljubljanski cesti čez Savo, v kratkem bomo dokončali tudi nov most pri Planiki. Obnavljajo se mostovi na Rupovščici, obnovili ga bomo tudi na Kokrici. Uredili smo več kot osemdeset kilometrov kolesarskih poti. In kot sem že omenil, predvsem sem vesel, da se oživlja staro mestno jedro in da Kranj postaja bolj živahno in gospodarsko močnejše mesto.

Gradnja mostu pri Planiki / Foto: arhiv MOK

Priseljevanje pa občini prinaša tudi nove izzive. Kako se občina spopada z njimi?

Res je, stanovanjska gradnja oziroma priseljevanje ima res velik vpliv tudi na druga področja. Priseljujejo se predvsem mlade družine, zato smo že izvedli kar nekaj investicij v vrtce in osnovne šole. Aktualna je gradnja vrtca Sonček na Planini, zrušili smo starega, postavljamo čisto novega, gre za največjo investicijo na področju predšolske vzgoje v občini. Septembra smo tudi odprli novi štirioddelčni vrtec na Kokrici v prizidku tamkajšnje podružnične šole, ki je tudi dobila nove prostore. Še prej smo v Bitnjah zgradili nov vrtec Biba, načrtujemo tudi gradnjo novega vrtca na Trsteniku. V preteklih letih smo že dobili novo Osnovno šolo Janeza Puharja – Center, zgradili smo prizidka k OŠ Staneta Žagarja in, kot rečeno, podružnični šoli na Kokrici, nekdanjo trgovsko šolo pa preuredili v enoto OŠ Matije Čopa. V teku so vlaganja na področju zdravstva, natančneje v nove prostore Zdravstvenega doma Kranj v objektu Severna vrata in v regijsko gorenjsko bolnišnico. Za starejše smo pridobili 60 varovanih stanovanj v naselju Kranjska iskrica, omenil sem že načrtovano gradnjo novega doma upokojencev, ki ga Kranj nujno potrebuje po vseh kazalnikih. V naslednjih letih bo treba več pozornosti nameniti gradnji garažnih hiš – načrtujemo garažno hišo na Hujah in na območju Stare Save, kjer se že projektira naselje, v katerem bo po naših zahtevah okoli 250, 300 javnih parkirišč. Teh bo dovolj tudi v kleti novega zdravstvenega doma, v njegovi bližini pa je predvidena še nova garažna hiša. Vlagati je seveda treba tudi v cestne povezave. Med najpomembnejšimi naj omenim nov avtocestni priključek Kranj sever, ki bo zelo razbremenil promet v Kranju, zlasti pa cesto Šenčur–Kranj, ki je ena najbolj prometno obremenjenih cest v državi. Načrtuje se tudi vpadnica med Koroško in Bleiweisovo cesto, ki je zelo pomembna prometna povezava od bodoče bolnišnice do Police. O naložbah v mostove sva že govorila, naj samo dodam, da gradimo tudi kolesarsko brv Jama–Prebačevo, ki bo poleg novega mostu pri Planiki pohitrila dostopnost z desnega na levi breg Save, in nadhod za pešce in kolesarje pri Tušu, ki je pomemben predvsem zaradi nove Poslovne cone Hrastje.

Prenovljena šola in vrtec na Kokrici / Foto: arhiv MOK

Za konec: kakšna je vizija nadaljnjega razvoja Kranja?

Prav gotovo mora Kranj ostati sodobno regionalno središče Gorenjske na vseh področjih, predvsem seveda zdravstva, šolstva, gospodarstva, športa in kulture. Zagotovo bo še bolj privlačen za priseljevanje mladih z znanjem, ambicijami in svežimi idejami, zato se bo nadaljevala stanovanjska gradnja. Naj na tem mestu zavrnem očitke, da na ta račun kmetijska zemljišča spreminjamo v stavbna. To ni res, vse gradnje potekajo na za to predvidenih zemljiščih, skladno z občinskim prostorskim načrtom, ki je bil sprejet že leta 2014. Tudi za naprej je na voljo še nekaj zemljišč, kjer je gradnja stanovanj že omogočena, npr. med Tušem in Eurospinom, na Planini ob Cesti Rudija Šeliga in ob Župančičevi ulici. Ob tem je poskrbljeno za zaščito trajnih kmetijskih zemljišč. Številne načrtovane projekte sem že omenil, zato naj tu še poudarim, da smo v Misiji podnebno nevtralnih in pametnih mest in da veliko vlagamo v to, da Kranj ostane zeleno mesto. Kranj mora biti mesto, kjer se lepo živi, kjer ljudje v svojem prostem času lahko uživajo v naravi.