Čmrlji so prilagojeni na letanje tudi pri nizkih temperaturah. / Foto: Danilo Bevk

Čmrlji so prilagojeni na letanje tudi pri nizkih temperaturah. / Foto: Danilo Bevk

Čmrlji (2): Leni ali marljivi?

Na prvi pogled čmrlji delujejo počasni in nerodni. Za lene veljajo tudi v ljudskem izročilu. V gnezdu imajo zelo malo medu, zato ponekod pravijo, da med, ki ga naberejo dopoldne, popoldne že pojedo.

Čmrlji imajo v gnezdu res malo medu, vendar pa razlog ni v njihovi lenobi. Medu ne kopičijo preprosto zato, ker ga ne potrebujejo za prezimovanje. Medonosne čebele pripravljajo velike zaloge medu, ker zimo poleg matice preživi še več kot 10.000 delavk, in ker ne otrpnejo, potrebujejo veliko zalogo hrane. Nasprotno pri čmrljih prezimijo samo matice, in še te otrple, tako da ne potrebujejo hrane. Čmrlji imajo zato samo nekajdnevne zaloge za primer zelo slabega vremena.

Čmrlji torej niso leni. Nasprotno, so izvrstni opraševalci in pomembno pripomorejo k pridelavi hrane in ohranjanju biotske raznovrstnosti.

Slabo vreme ni ovira

Čmrlji imajo pri žuželkah redko sposobnost, da lahko z drgetanjem mišic aktivno segrevajo svoje telo. Ker so čokate oblike in na gosto porasli z dlačicami, tudi bolje zadržujejo telesno toploto. To jim omogoča, da živijo tudi visoko v gorah.

Hkrati jim sposobnost segrevanja telesa omogoča, da so dejavni tudi v slabem vremenu, torej pri nizkih temperaturah in dežju. Medtem ko medonosna čebela potrebuje vsaj 10 °C, še raje pa več, čmrlji oprašujejo že pri temperaturi blizu ledišča. Prav tako lahko postanejo dejavni bolj zgodaj zjutraj, saj jim ni treba čakati, da sončni žarki segrejejo ozračje. Tudi zvečer lahko ostanejo dejavni dalj časa. »Delovnik« posameznega čmrlja je tako veliko daljši kot pri medonosni čebeli.

Pomladi, ko cveti sadno drevje, je pogosto slabo vreme. Brez čmrljev bi mnogi cvetovi ostali neoprašeni.

Hitri, a kljub temu temeljiti

Čmrlji na prvi pogled delujejo nerodni in počasni, a videz vara. Če jih opazujemo, hitro vidimo, da so zelo hitri in spretni letalci in obiskovalci cvetov. V enakem času oprašijo kar od dva- do štirikrat toliko cvetov kot medonosna čebela.

So zaradi hitrosti bolj površni in slabši opraševalci? Nikakor ne. Ugotovili so, da ob obisku cveta odložijo več cvetnega prahu kot medonosna čebela. Ker so večji in bolj kosmati, se jih namreč prime več cvetnega prahu in ga lahko zato tudi več pade na cvet.

Mojstri za posebne cvetove

Mnoge rastline imajo medovnike skrite globoko v cvetu. Dosegljivi so samo opraševalcem z dovolj dolgim jezičkom. Jeziček medonosne čebele je razmeroma kratek, zato se na teh cvetovih ne more hraniti in jih posledično tudi ne oprašuje. Oprašujejo jih čmrlji, ki imajo daljše jezičke, še posebej nekatere vrste.

Slovijo tudi kot opraševalci paradižnika. Pri paradižniku cvetni prah ni na prašnikih, temveč v njih in se sprosti samo ob močnem stresanju. Medonosna čebela tega ne zmore. Ko so v začetku 80. let ugotovili, da paradižnik lahko oprašujejo čmrlji, se je začela množična vzreja čmrljev za opraševanje v rastlinjakih, ki je danes vredna več kot 50 milijonov evrov letno. Paradižnik pa ni edina rastlina, ki potrebuje opr­aševanje s stresanjem. Mednje sodijo tudi borovnice, brusnice, kivi in številne druge rastline. Ko boste naslednjič opazovali čmrlja na cvetu borovnice, bodite pozorni na posebno brenčanje. Takrat namreč čmrlj cvet stresa, da sprošča cvetni prah.