Potenciali manjših jezikov

Projekt Dramatika manjših evropskih jezikov, krajše DoSEL, se je rodil iz opažanja, da dramska besedila, napisana v jezikih manjših evropskih narodov, le redko najdejo pot v tuje roke in na tuje odre. V želji po bolj celostni obravnavi in lajšanju omejitev in preprek, s katerimi se v še vedno zlasti po angleškem jeziku umerjenem mednarodnem prostoru srečujejo dramatiki in njihova besedila, je Prešernovo gledališče Kranj (kot vodilni partner projekta) združilo moči s še sedmimi gledališkimi organizacijami iz več evropskih držav, vsemi predstavniki manj izpostavljenih evropskih jezikov; poleg kranjskega gledališča so del projekta še baskovski Teatro Arriaga iz Bilbaa, katalonska Sala Beckett iz Barcelone, Hrvaško narodno gledališče v Zagrebu, Estonska gledališka agencija, Narodno gledališče Kosova iz Prištine, bolgarsko Narodno gledališče Ivan Vazov iz Sofije ter malteška Nacionalna agencija za uprizoritvene umetnosti in Teatru Malta. Slednja sta med 16. in 22. aprilom organizirala festival v Valletti, ki je poleg štirih predstav z Malte, iz Hrvaške, Estonije in Slovenije, izvedenih v izvirnem jeziku z angleškimi nadnapisi, zajemal tudi diskusije in evalvacije projekta, okroglo mizo z dramatiki v rezidenci in bralne uprizoritve.

Univerzalni jezik telesa

Z odrskih desk najstarejšega malteškega gledališča, leta 1731 zgrajenega Teatra Manoel, so tako zazvenele besede Anje Novak - Anjute, Grumove lavreatke 53. Tedna slovenske drame. Njeno besedilo z naslovom Tekst telesa, ki ga je strokovna žirija v utemeljitvi opisala kot neposredno in inteligentno, kompleksno, problemsko in politično, je premierno uprizoritev v režiji Tjaše Črnigoj doživelo 27. marca, na letošnjem 56. Tednu slovenske drame.

Osrednjo pozicijo izrekanja v besedilu zavzema žensko – dekličino telo, ki se – izmučeno od osebnih in generacijskih, pa tudi širših družbenih in političnih trenj, ki se vztrajno vpisujejo vanj – upre. Ravno intimnost, ukoreninjenost v izkušnjo, ki je hkrati osebna in politična, se je izkazala za odlično medkulturno in medjezikovno posrednico. Navdušenje nad predstavo, ki ga je bilo čutiti v dolgem aplavzu, je zlasti ženski del publike izkazal tudi v pogovoru z ustvarjalno ekipo. »V čast mi je bilo videti tako kvalitetno predstavo na Malti, posebno kot ženski, ki se je, kot marsikatera druga, v predstavi prepoznala. To ima veliko moč,« je poudarila ena izmed gledalk.

Prav mobilnost predstav in temu sledeča kulturna izmenjava sta se – tako na malteškem festivalu kot znotraj lanskega Tedna slovenske drame, ko so štiri predstave partnerjev projekta gostovale v Kranju –, izkazali za eno ključnih in za lokalno publiko najbolj dragocenih plati projekta. Tovrstna mednarodna gostovanja so sicer prej izjema kot pravilo, saj visoki stroški presegajo zmogljivosti posameznega gledališča, zato so pogosto omejena na domači prostor ali sosednje države. Zadnje večje gostovanje Prešernovega gledališča je bilo pred nekaj leti v Sofiji; pot na Malto pa je vključevala ekipo več kot dvajsetih ljudi in transportni kombi s scenografijo, kar bi bilo brez sofinanciranja znotraj projekta DoSEL težko izvedljivo.

Veliki potenciali manjših jezikov

Poleg gostovanj se je pod okriljem projekta od njegovega začetka leta 2024 odvila množica aktivnosti, namenjenih dramskemu pisanju in prevajanju. V osredju so bile delavnice in umetniške rezidence, kjer so dramatiki in prevajalci delali neposredno skupaj – model, ki so ga udeleženci na refleksijskih pogovorih posebej izpostavili. Takšno sodelovanje omogoča prevod, ki ne zgladi pomenskih nians, temveč jih naslovi, zlasti kadar prevajanje iz enega manjšega jezika v drugega poteka prek angleščine kot posredniškega jezika.

Ključnega pomena je tudi vzpostavljanje mreže med pisci, prevajalci in institucijami. Projekt je deloval kot poskus gradnje infrastrukture, ki bi novonastalim dramskim besedilom tako uveljavljenih kot mladih avtorjev omogočila mednarodno kroženje; infrastrukture, ki zna upoštevati regionalne specifike in se prilagoditi produkcijskim prednostim in omejitvam posameznih partnerjev, namesto da bi predpostavljala enotne pogoje tam, kjer jih ni.

Ob izteku dveletnega projekta bo izšla fizična zbirka osmih prvih prevodov dramskih besedil v angleščino, digitalna izdaja pa bo zajela še 24 prevodov v manjše evropske jezike. Vsi so nastali pod okriljem projekta, ki bo prevzel tudi vlogo njihove distribucije in promocije.

Rok Bozovičar, direktor Prešernovega gledališča Kranj, malteško postajo projekta strne takole: »Gostovanje na Malti, pa tudi celotno vodenje tega projekta, je za Prešernovo gledališče Kranj pomembno priznanje. Izredno me veseli, da je predstava v dialogu z mednarodnim občinstvom sprožila tako močan odziv. Poleg tega je intenziven in bogat spremljevalni program pokazal pomembnost takšnih projektov za ustvarjalke in ustvarjalce in potrdil, kako nujno je povezovanje evropskih gledališč za večjo prepoznavnost in razvoj dramatike manjših jezikov v mednarodnem prostoru.«