Prešernova rojstna hiša s prenovljenim gospodarskim poslopjem in dvoriščem med njima ter vrtom in sadovnjakom tvori zaključeno celoto tradicionalne podeželske domačije. / Foto: Nik Bertoncelj
Odprta vrata Prešernove domačije
Arhitekturni festival Odprte hiše Slovenije je že sedemnajsto leto zapored odprl vrata kakovostne slovenske arhitekture po vsej državi. Obiskovalci so si pod vodstvom strokovnjakov ogledali več kot sto arhitekturnih projektov, med njimi tudi prenovo gospodarskega poslopja ob Prešernovi domačiji v Vrbi.
V sklopu prenove Prešernove domačije v Vrbi je povsem novo podobo dobilo gospodarsko poslopje, ki stoji za Prešernovo rojstno hišo. Zgrajeno je bilo leta 1888, s prenovo pa so v njem uredili sodoben interpretacijski center. V pritličje je umeščena recepcija s prodajo vstopnic in trgovinico ter garderobo; osrednji del zavzema muzejska razstava, posvečena življenju in delu Franceta Prešerna, v pritličju so tudi sanitarije za obiskovalce in servisni prostor. Zgornje nadstropje je urejeno kot dvorana za različne dogodke, na odprti galeriji pa je delovni prostor za zaposlene.
Prenovo je vodil Atelje Ostan Pavlin, potekala je od leta 2020 do leta 2026, projekt pa je bil po besedah arhitekta Aleksandra Ostana zahteven predvsem zaradi pridobivanja gradbene dokumentacije, postopki so bili dolgotrajni in zapleteni. Ko so leta 2020 začeli delo, je bilo stanje na lokaciji zelo slabo. Na tem mestu je stal velik svinjak, ob njem gnojna jama, zidano-lesena ograja in številni prizidki, ki niso imeli ne arhitekturne ne kulturne vrednosti. Prvi korak je bil zato odstranitev vseh teh elementov, da bi se, kolikor je mogoče, približali pričevalnosti originala, je pojasnil arhitekt Ostan. Smernice za obnovo so pripravili v sodelovanju z Zavodom za varstvo kulturne dediščine, pri čemer ima sama Prešernova rojstna hiša strožji varstveni režim, medtem ko je bilo pri gospodarskem objektu več svobode za sodobno interpretacijo.
Arhitektka Nataša Pavlin je povedala, da so si pri prenovi zadali zelo jasno izhodišče: v čim večji meri ohraniti gospodarsko poslopje in njegovo pričevalnost. Osnovni gabarit objekta je tako ostal enak, edini večji poseg je bil potreben v spodnjem delu, kjer je bil nekdanji hlev. V zgornjem, lesenem delu objekta so ohranili večino konstrukcije, vse elemente so razstavili, les, ki je bil še uporaben, pa so ponovno vgradili. Fasada zgornjega dela je zasnovana tako, da med deskami ostajajo reže, skozi katere v prostor prodira svetloba, manjše odprtine pa omogočajo pogled proti Stolu. Pri načrtovanju so nasploh veliko pozornosti namenili ohranjanju pogledov, ki povezujejo notranjost z izjemno kulturno krajino.
Veliko pozornosti so namenili detajlom, stopnicam, ograjam ... »Vsak detajl je bil premišljen in usklajen med projektanti, konservatorji in investitorjem. Cilj je bil ves čas enak: ohraniti značaj objekta in ga hkrati prilagoditi sodobni rabi ter zakonodaji,« je poudarila Nataša Pavlin.
Dvorišče, ki povezuje gospodarsko poslopje in rojstno hišo, so oblikovali kot osrednji javni prostor, zato so uredili dodatne prostore za zbiranje in počitek. Pomemben del prenove je bila klančina, ki so jo zatravili in vključili v okolico ter naj bi delovala kot amfiteater, kamor se bodo lahko posedli obiskovalci, zlasti šolarji. Pod klančino so uredili tehnične prostore – kurilnico, električne omarice in druge servisne funkcije objekta.
Poseben poudarek so namenili krajinski ureditvi. Krajinski arhitekt Mitja Škrjanec je poudaril, da sta izraziti značilnosti domačije drevesi, oreh in češnja, ki so ju ohranili in strokovno sanirali. Na novo so uredili »garteljc«, v katerem najdemo različne tradicionalne rastline: ostrožnik, potonike, zasadili so tudi vrtnico Prešeren, ki je prva slovenska žlahtnjena sorta, ter šipek. »Zasaditev je namenoma nekoliko sproščena, rahlo naključna, da deluje naravno. Vrt se bo skozi čas razvijal – nekatere rastline se bodo razrasle, druge izginile,« je poudaril krajinski arhitekt. Za objektom je sadovnjak, nekatera stara drevesa, predvsem jablane, so morali odstraniti, nadomestili pa so jih z novimi. Ob robu so zasadili avtohtone oziroma lokalno značilne rastline, med njimi so krvomočnice, španski bezeg ...
Osrednji prostor v objektu je nekdanji prostor hleva z oboki, ki so ga poglobili, vanj pa je umeščena nova stalna razstava o Prešernu in njegovi poeziji, ki so jo pripravili v Gorenjskem muzeju. Predstavil jo je vodja razstavnega projekta Gašper Peternel. Kot je povedal, so se odločili, da bodo Prešernovo poezijo interpretirali skozi različne zaznavne načine: vizualno, zvočno in prostorsko. Razstava je zato najprej vizualna, hkrati pa vključuje tudi zvočne in doživljajske elemente. To je še posebej pomembno, ker večino obiskovalcev predstavljajo otroci, ki pridejo v okviru šolskih programov.
»Prešernova hiša v Kranju že predstavlja zaključek njegovega življenja, zato se tukaj osredotočamo na začetek – na prostor, kjer se je njegova zgodba začela. Zanimalo nas je, kaj je Prešeren v tem prostoru doživljal kot otrok, še preden je sploh začel pisati. Pri osmih letih je namreč zapustil dom in se kasneje vračal le občasno, vedno bolj kot obiskovalec in manj kot domačin.«
Ker niso imeli klasičnih predmetov, so ustvarili nekakšno »vzporedno krajino«, prostor, ki izhaja iz njegove poezije in iz samega ambienta. Ko se obiskovalec pomika po razstavi, se ta poglablja – od enostavnejših motivov iz otroštva proti vedno zahtevnejšim temam Prešernovega življenja.
V osrednjem prostoru najbolj izstopa umetniško delo Pegaz z vozom avtorja Silvana Omerzuja. Eden izmed zanimivejših elementov je sod, ki odpira temo prijateljstva med Prešernom in Andrejem Smoletom. Ob tem je Peternel razkril, da je bila prav umestitev soda na razstavo nekoliko sporna in »edini manjši poskus cenzure s strani ministrstva« zaradi problematike alkoholizma med Slovenci. Vlogo Prešernovega mentorja Matije Čopa simbolizira krstilnik, avtorja sta Dušan Grobovšek in Marko Pogačnik. Na ogled je tudi element, ki se navezuje na Antona Janšo in tradicijo kranjske čebele, razstavo dopolnjujeta stropna in stenska videoprojekcija ter recitacije in uglasbitve Prešernovih pesmi.
