Ne tarnajmo

Slišati je, da smo Slovenci precej nagnjeni k tarnanju, pritoževanju in kritiziranju. Morda je res nekaj v našem kolektivnem spominu, še bolj pa je res, da je takšna življenjska drža stvar posameznika. Bolj ko smo podvrženi tarnanju, pritoževanju in kritiziranju, bolj se v nas utrjujejo negativni vzorci. Celo več – stari spomini se spreminjajo v te negativne zanke in na koncu je vse bolj črno, kot je v resnici črno. Razen tega se tarnanje, pritoževanje in kritiziranje hitro razraste na mnoga področja, ne samo na eno ali dve. »Kdor je siten, je pač siten.« Te tri navade pa imajo še eno skrito lastnost: običajno imamo veliko povedati o politiki, družbi, dogodkih tu in tam, možu/ženi, otrocih, sosedih, sodelavcih. In tako se nam ni potrebno ukvarjati sami s seboj.

Lahko pa zavestno pogledamo, kaj je dobrega pri meni, v mojem življenju, v moji okolici. Lahko ozavestimo, za kaj bi bilo smiselno, da smo hvaležni. Imamo mir. Nedaleč od nas letijo bombe in ljudje umirajo – kako je tam, si niti ne moremo predstavljati. Kdor želi, ima službo in redno plačo – in povprečen Slovenec živi bolje kot graščaki pred petsto leti. Živimo v čudovitem delu sveta – videl sem mesta in podeželje v južni Ameriki ter Aziji. Dokler ne vidimo teh delov sveta, si ne moremo predstavljati, da imamo res raj pod Triglavom. Država Slovenija in naša ekonomija nam zagotavljata redno izplačilo pokojnin, nadomestil za porodniško odsotnost z dela, štipendije in drugih socialnih nadomestil. Družbena in ekonomska svoboda nam omogoča razvoj lastnih talentov – ni povsod po svetu tako. Bil sem v severni Ameriki in zagotovim vam – tam človeško življenje ne šteje toliko, kot si predstavljamo. Za mnogo mnogo stvari moramo biti hvaležni in nehajmo se pritoževati, kaj vse je narobe. Kako zelo dobro nam gre, poglejmo še nekaj dejstev! Dijaki, študenti in upokojenci se lahko zastonj vozite po celi Sloveniji – smo v zgornji skupini socialnih držav. V času zimskih počitnic so smučišča v Avstriji polna Slovencev. Podobno je sedaj v času prvomajskih praznikov. V Istri in Dalmaciji je slišati več slovenščine kot hrvaščine. In če ste te dni nekaj ur na letališčih Brnik, Benetke ali Zagreb, se boste čudili, kam vse letijo Slovenke in Slovenci. Torej dejstva kažejo, da materialno živimo dobro – pravzaprav še nikoli tako dobro kot sedaj. Zato bodimo ponosni in hvaležni, da smo, kjer smo.

Vendar vsa potovanja, vse hiše in avtomobili, vikendi, prihranki in zlato na banki, doktorati in knjige … nam morajo prispevati k naši sreči. Kaj nam pomaga, če vse to uživamo sami! Kar imamo in kar smo, moramo z nekom deliti. »… a srečen ni, kdor srečo uživa sam!« – pravi Gregorčič. Zato: od tarnanja preidimo k hvaležnosti, delitvi sebe in vsega, kar imamo, z ljudmi, ki jih imamo radi.