Pohodni krog v enem zamahu

Poljane nad Škofjo Loko – Odprava, ki jo več ali manj pohodniških zanesenjakov že od leta 2016 opravi okrog prvega maja, je torej postala že tradicionalna. Nič posebnega, kaj pa je to takšnega, bi si kdo mislil, veliko jih prehodi ta krog. »Pohodni krog Občine Gorenja vas - Poljane poteka približno po mejah naše občine in išče najlepše, najatraktivnejše točke in točke z najlepšim razgledom, kjer se pohodnik lahko ustavi, razgleda, spočije in okrepča. Dolg je 89 kilometrov in ima več kot 5000 metrov vzponov in spustov. Gre za krožno pot, ki je razdeljena v več etap,« je zapisano na spletni strani Zavoda Poljanska dolina. Gre torej za krožno pot, ki je razdeljena v več etap. V tem grmu pa tiči zajec odprave treh, ki so se odpravili na to krožno pot minuli petek ob 16. uri izpred gostilne Na Vidmu v Poljanah. Poti niso razdelili na več etap, ampak v eno samo veliko etapo; celoten krog so prehodili v dobrih 21 urah in se na izhodiščno točko v Poljane vrnili naslednji dan, torej v soboto, malo pred poldrugo uro popoldne. »Največ so nas ljudje, ki smo jih srečevali na poti, spraševali, kje smo spali,« povedo dobro razpoloženi člani odprave Jože Košir iz Bukovega Vrha in Janez Cankar ter Matjaž Mrak iz Gorenje vasi. »Prav nič nismo spali, vso noč smo hodili.«

Na pot so torej krenili iz Poljan v petek ob 16. uri. »Najprej smo šli na Gabrško Goro, potem po Loškem hribovju na Stari vrh, Mladi vrh, Koprivnik in Blegoš, se spustili proti Jelencem v Leskovico, nato v Studor, potem na Kucelj. Nato smo šli v Kopačnico, na Ermanovec, proti Novi Oselici in proti kmetiji Na Lanišah. Potem smo šli na Mrzli vrh in v Koprivnik, kjer je oddajnik, potem se spustili na Fužine. Potem smo šli po tematski poti z razgledom na Kladje in dobili žig na Hrastovem griču. Potem smo šli še na Javorč, Goli Vrh, mimo Planine nad Horjulom na Sivko. Zadnji vzpon je bil Pasja ravan, nato pa smo se preko Bukovega Vrha spustili na izhodišče v Poljane,« je pot opisal Janez Cankar. »To je vsakoletna tradicija. Midva z Jožetom Koširjem sva se leta 2016 odločila, da bova to izvajala, Jože je sicer rekorder, je šel že enajstič, jaz sem letos šel sedmič, Matjaž pa je tudi že prehodil ves krog naenkrat, ampak letos gre prvič z nama. Cilj je, da se pride okrog, in tudi vedno smo prišli. Jožetova žena Martina nam je na dve mesti pripeljala okrepčila, sicer pa smo izotonične napitke in čokoladice imeli tudi v nahrbtnikih. Pa vetrovko, kapo, rokavice, proti jutru je malo zeblo.« Letos so se na pot odpravili trije pogumni, največ, kot mi povedo, jih je šlo devet. »Trikrat je bil z nami tudi pokojni Ivan Jovo Dolenc, v letih 2020, 2021 in 2022.« Letošnje razmere na poti so bile po besedah hodcev idealne, srečali so kar nekaj pohodnikov, pozdravilo jih je veliko število psov, čuvajev hiš, del poti pa jih je spremljal prijazen oranžen maček.

Trem mušketirjem manjka le še zadnji, 18. žig na kontrolnem kartončku, ki ga bodo prejeli v Gostilni Jager. »To se bomo pa še enkrat dobili in ga šli iskat v bližnji prihodnosti,« se nasmejijo in odidejo po novih poteh, Martina in Jože na zabavo ob 40-letnici obrti lokalnega gradbenika Marka Božnarja, Janez in Matjaž pa prav tako novim dogodivščinam naproti.