Manj krme, repe in tudi rib

Grad – Na kmetiji jim je suša povzročila škodo na travinju, koruzi za siliranje, pri pridelavi repe in v ribogojnici. »Zaradi tega ne bomo obubožali, jemlje pa nam voljo do dela,« pravi Avguštin Verbič, ki na kmetiji gospodari skupaj z ženo Heleno.

Velik izpad krme, zelenila le desetina repe

Kmetija Pr' Kral sodi med manjše, obdelujejo tri hektarje lastnih in dva hektarja najetih kmetijskih zemljišč, imajo pa tudi tri hektarje gozda. Redijo petnajst bikov, pridelujejo repo in še nekatere vrtnine, ob tem pa se ukvarjajo s štirimi dopolnilnimi dejavnostmi. Bike dajo v zakol v klavnico, meso, ki ga vzamejo nazaj, pa nato v okviru dopolnilne dejavnosti razsekajo in ga prodajo znanim strankam. Letos jim bo zaradi suše primanjkovalo krme. »Prva košnja trave je bila povprečna, druga je bil že manjša, tretje sploh ni bilo, za četrto še ne vemo, kolikšna bo. Pri koruzi za siliranje bo pridelek zanesljivo za polovico manjši od pričakovanega, silaža pa bo tudi slabe kakovosti, saj je koruza razvila le majhne storže. Nekaj dodatne krme bomo poskušali pridobiti s setvijo dosevkov – graha in ovsa,« pravi Avguštin in dodaja, da bodo v skrajnem primeru zmanjšali stalež oziroma bodo že zrejene bike prodali, ne bodo pa uhlevili novih pitancev.

Na kmetiji pridelujejo tudi repo in jo v okviru dopolnilne dejavnosti kisajo. Pridelujejo jo na poldrugem hektarju površine, v normalnih letinah je pridelka od 40 do 60 ton, iz tega naredijo približno od 20 do 30 ton kisle repe. Letos bodo »številke« zaradi suše bistveno manjše, v času setve je bila huda suša in jo je le približno deset odstotkov normalno zelenilo. »Namakanja nimamo, površine so tudi preveč razdrobljene, da bi ga lahko izvedli in da bi se nam splačalo,« pove Avguštin.

V ribogojnici le tretjina običajne količine vode

Na kmetiji se v okviru dopolnilne dejavnosti že trinajst let ukvarjajo tudi z ribogojstvom. Na zemljišču ob potoku Reka so uredili ribogojnico, v kateri vzrejajo ameriško postrv oziroma šarenko. V normalnih razmerah vzredijo tri tone konzumnih rib na leto, letošnja letina bo polovico manjša od povprečne. Najmanj dva meseca je imel potok le tretjino običajne količine. »Da bi bilo tako dolgo tako malo vode, ne pomnim. V prihodnje bomo bolj pazili, da bo čez poletje v ribogojnici manj rib, s tem bo tudi škoda manjša,« pove Avguštin in opozori, da so v ribogojstvu velik problem tudi vidre. Tudi šestnajst rib v eni noči so jim odnesle. Odkar imajo kamere, vidijo, kako pridejo v ribogojnico. Mreže jih niso zadržale, bolje je, odkar so namestili bodice. Poleg vider jim občasno povzročajo škodo tudi čaplje.

Razmere v gozdu redno spremljajo, doslej niso zaznali večje škode, tudi ne pojava lubadarja. Junijski vetrolom, ki je pustošil na območju Komende in Cerkelj, jih je zaobšel. Z gozdom je povezana še ena njihova dopolnilna dejavnost – opravljanje gozdarskih storitev, predvsem prevoz lesa z gozdarsko prikolico, za kar skrbi sin Klemen.

Avguštin je štirideset le delal v Iskraemecu, ob tem je kmetoval ob delu skupaj z ženo Heleno, ki je zaradi družinskih razmer ostala doma na kmetiji po 23 letih dela. Zdaj kmetujeta kot upokojenca, in kot pravita, bosta tako delala še naprej, dokler se ne bo razpletla družinska zgodba o nasledniku. Imata štiri otroke – dva sta še doma, dva že zdoma.