Življenjski opus podaril domačemu kraju

Bled – »Z odprtjem galerije ne bogatimo le kulturne ponudbe Bleda in njegove okolice, temveč ustvarjamo enkratno in globoko povezavo med prostorom, kiparjem Oblakom, njegovim življenjem in ustvarjalnim svetom, ki ga je oblikoval skozi leta. Naša želja je ustvariti odprt in živ prostor, ki bo privabljal obiskovalce in povezoval ljudi vseh generacij,« je ob odprtju galerije, ki so jo uredili v sklopu Mrakove domačije, kjer se je rodil stari oče kiparja Slavka Oblaka, poudarila direktorica Zavoda za kulturo Bled Lea Ferjan.

Zvestoba materialu, delu in koreninam

Oblak, ki je sicer večino ustvarjalnega življenja preživel v Nemčiji, je otroštvo preživljal na bližnji kmetiji. »Zaznamovali so ga spomini na rojstni kraj, družinsko povezanost, kmečko življenje in delo v domačem okolju. Ti zgodnji doživljaji so pozneje narekovali številne umetniške ideje ter vplivali na oblikovanje njegovih plastik, v katerih je mogoče prepoznati občutljiv odnos do človeka, družine, narave, domačega prostora in materiala,« je pojasnila Lea Ferjan. Galerija v skednju, je razložila, obiskovalcem ponuja vpogled v bogato umetniško ustvarjalnost kiparja Slavka Oblaka, ki ga Bled pozna po skupini kipov, ki krasijo več najpomembnejših blejskih lokacij in so povezani v projekt Pot skulptur Slavka Oblaka.

»Ustvarjalna pot kiparja Oblaka je zaznamovana z izjemno zvestobo materialu, delu in koreninam. Bron je izbral ne le kot umetniški material, temveč kot način razmišljanja, ki je ritmičen, zahteven in trpežen, takšen, kot je tudi njegovo življenje,« je poudarila Lea Ferjan in dodala, da njegova kiparska dela lahko beremo kot tihe, zgoščene in iskrene spominske zapise na mladost na Rečici. »Iz njih odmevajo stik z zemljo, človeška figura in izkušnja prostora, ki človeka zaznamuje za vse življenje. Čeprav je ustvarjal daleč stran, je bil njegov notranji kompas vedno naravnan v domači kraj. Zato je galerija na tej domačiji nekaj povsem naravnega.« Umetnikovo odločitev, da svoj življenjski opus podari domačemu kraju, je označila za pogumno in obenem ganljivo.

Tudi blejski župan Anton Mežan je spomnil, da prehojena pot umetnika ni bila lahka, a je bila želja po ustvarjanju močnejša od vseh ovir. »V kmetovanju in umetnosti je Slavko iskal in našel svoj mir. Življenje pa ju je z ženo Irmo nagradilo z uživanjem v tem, kar rada počneta.«

Simbolična vrnitev domov

Umetnostni zgodovinar Vid Lenard je poudaril, da se z odprtjem Galerije Slavka Oblaka umetnik simbolično vrača domov. »Oblak se je rodil na Rečici, večino ustvarjalnega življenja pa preživel na Bavarskem, kjer je ustvaril več kot sedemsto bronastih skulptur.« Kot je poudaril, pa Oblak ni le kipar, temveč tudi izjemen mojster ulivanja v bron. »V času, ko so mnogi umetniki naročali ulitke v specializiranih livarnah, je Oblak večino procesa obvladal sam – od modela do končnega odlitka.« Njegova dela, je pojasnil, niso niti povsem realistična niti povsem abstraktna. »Figure ljudi, živali, cvetov, družine so prepoznavne, a hkrati zgoščene v močne, skoraj arhetipske oblike. Njegove plastike delujejo enotno, dihajo kot enoten organizem.« Oblakova umetnost, je nadaljeval, je nastajala po drugi svetovni vojni; v času, ko so evropski umetniki iskali odgovor na vprašanje, kako po katastrofi ponovno spregovoriti o človeku. »Njegov odgovor ni radikalen, je tih; njegove figure so človeške, tople n dostopne. Niso herojsko idealizirane, ampak zadržane, ranljive in zaznamovane z notranjo resnostjo.« Galerija je tako po Lenardovih besedah ne le zbirka kipov, ampak prostor spomina na umetnika, ki je znal združiti rokodelsko mojstrstvo, ljubezen od narave in vero v trajno moč kiparske forme.