Sedem desetletij šole

Kitarski orkester in Block band je vodil Ravi Shrestha. / Foto: Nik Bertoncelj

Sedem desetletij šole

S slavnostnim koncertom, na katerem so nastopili orkestri, zbori, komorne skupine in solisti, so pred dnevi počastili sedemdesetletnico delovanja Glasbene šole Radovljica.

Radovljica – »Tradicija ni zbirka spominov, ki jih skrbno hranimo v vitrini, je nekaj živega. Je neprekinjen govor med generacijami. Vsaka generacija prejme nekaj vrednega od tistih pred seboj in temu doda nekaj svojega. Tako nastaja kontinuiteta, ki ni ponavljanje, ampak je razvoj. Prav zato lahko danes v naši šoli sobivajo različni umetniški stili in svetovi. Klasična glasba, džez, Avsenikova glasba, komorna igra, orkestri, zbori in balet. Različni izrazi, različni jeziki v skupnem cilju: razvijati občutljivost in ustvarjalnost v sodelovanju,« je zbrane na slavnostnem koncertu ob sedemdesetletnici Glasbene šole Radovljica v polni dvorani Srednješolskega izobraževalnega centra Radovljica nagovoril ravnatelj Žan Legat.

Morda je prav v tem skrita posebnost glasbenega in baletnega izobraževanja. Rezultati niso vidni takoj, nastajajo počasi, iz tedna v teden, iz leta v leto. In pogosto šele po dolgem času ugotovimo, da smo se med učenjem neke skladbe ali plesne vaje naučili še mnogo več kot samo umetniške veščine.

Začetki delovanja radovljiške glasbene šole segajo v čas po drugi svetovni vojni; najprej so se mladi učili igranja na inštrumente v prostorih nekdanjega TVD Partizan in stare knjižnice, od leta 1966 pa šola deluje v slikoviti graščini v starem mestnem jedru Radovljice, kjer se je ustalila v času ravnatelja Egija Gašperšiča (1966–1997); po zaslugi prvih diplomantov Glasbene akademije v Ljubljani je širila svoj učiteljski zbor in obseg dela, zgradila svoje strokovno mesto v družini slovenskih glasbenih šol in utrdila svoje kulturno poslanstvo.

»Glasbena šola Radovljica je skozi desetletja dokazala, da je mogoče združevati disciplino in ustvarjalnost, red in svobodo. Vem, da v naših učilnicah ne nastajajo le dobri glasbeniki, temveč tudi vztrajni, občutljivi in odgovorni mladi ljudje. Tehnična znanja so pomembna, a glasba zares zaživi šele takrat, ko se naučimo poslušati – sebe in druge,« je še poudaril Legat.

Več kot izobraževalna ustanova

Danes v njej glasbeno znanje na petih lokacijah, tudi na Bledu, v Bohinju, Gorjah in Begunjah, pridobiva okoli petsto učencev, ki se izobražujejo v 24 različnih programih. Učenju inštrumentov se je že pred leti pridružil ples, v okviru glasbene šole deluje tudi modul Avsenikove glasbe, od lani pa na šoli deluje tudi džezovski oddelek.

»Sedem desetletij delovanja predstavlja izjemen mejnik. Je zgodba o predanosti, znanju, ustvarjalnosti, o ljudeh, ki so verjeli v moč glasbe. V teh letih je glasbena šola postala mnogo več kot izobraževalna ustanova. Postala je prostor, kjer mladi odkrivajo svoje talente, razvijajo vztrajnost, disciplino in ustvarjalni duh ter skozi glasbo bogatijo sebe in skupnost,« je v slavnostnem nagovoru poudaril radovljiški župan Ciril Globočnik. »Glasbena šola Radovljica soustvarja kulturni utrip našega mesta in širše regije. Njeni nastopi, koncerti, projekti bogatijo naše praznike, prireditve in vsakdanje življenje. S svojim delom povezuje generacije ter krepi zavest, da je kultura eden izmed temeljnih stebrov razvoja vsake skupnosti.«

Hvaležnost in odgovornost

»Današnje praznovanje razumem predvsem kot izraz hvaležnosti vsem, ki so v sedemdesetih letih soustvarjali zgodbo naše šole, in hkrati odgovornosti do vseh, ki jo bodo soustvarjali v prihodnje,« je v svojem nagovoru še poudaril ravnatelj Žan Legat. »Hvala učenkam in učencem, ki našo šolo napolnjujete z glasbo, plesom in ustvarjalno energijo, staršem, ki verjamete v pomen umetniškega združevanja tudi takrat, ko rezultati še niso vidni, ter učiteljem, ki s svojim delom vsak dan dokazujete, da je pravo izobraževanje veliko več kot posredovanje znanja. Je spodbujanje radovednosti, oblikovanje značaja in odpiranje novih pogledov na svet.«