Mateja Korošec, direktorica Centra Korak / Foto: Tina Dokl
Mateja Korošec, direktorica Centra Korak / Foto: Tina Dokl
Center Korak iz Kranja že vrsto let predstavlja eno ključnih ustanov na področju rehabilitacije oseb s pridobljeno možgansko poškodbo v Sloveniji. Njegovo delovanje sega daleč prek osnovne rehabilitacije, saj uporabnikom in njihovim družinam ponuja celostno podporo, vključevanje v družbo, nove terapevtske pristope in vedno sodobnejšo tehnologijo. Med njihovimi najnovejšimi pridobitvami je robotska rehabilitacijska rokavica, sodobna naprava, namenjena rehabilitaciji možganov po nevroloških poškodbah.
Direktorica centra Mateja Korošec poudarja, da je Center Korak danes vpet v izjemno široko okolje in da kljub številnim izzivom ostaja osredotočen predvsem na uporabnika. »Trenutno imamo vključenih 57 uporabnikov na 45 koncesijskih mestih. Vsi niso vključeni vse dni v tednu, da s tem omogočamo večje število vključitev, poleg tega je to želja tudi nekaterih posameznikov. Pokrivamo izjemno veliko območje. Naše delovanje sega po celotni Gorenjski, zato je eden največjih organizacijskih izzivov zagotavljanje prevozov. Čeprav v centru spodbujamo uporabo javnega prevoza, kadar je to mogoče, je logistika zahtevna. Uporabniki prihajajo iz različnih krajev, razdalje pa so velike,« je povedala.
Pomembna prelomnica za center je bila kadrovska popolnitev, ki je odprla vrata novemu razvoju. »Zgodba robotske rehabilitacijske rokavice se je pravzaprav začela s tem, ko smo pred dvema letoma dobili možnost zaposlitve treh nevrofizioterapevtk. Vedno sem verjela, da sta pri rehabilitaciji najpomembnejša terapevt in človek, ki okreva po poškodbi. Smo pa razmišljali, da naše delo posodobimo, uvedemo nove metode, ki so še učinkovitejše. Nenehno spremljamo svetovne raziskave in razvoj rehabilitacijske stroke. Ena izmed možnosti je tudi robotska rehabilitacijska rokavica, pri čemer velja poudariti, da tehnologija in robotika terapevta ne moreta nadomestiti, lahko pa mu pomagata,« je pojasnila in dodala: »Robotska tehnologija ne pomeni, da terapevt ni več potreben. Nasprotno. Terapevt z uporabo robota poveča možnosti treninga in število ponovitev gibov. Prav ponavljanje je pri nevrorehabilitaciji ključno.«
Pravi, da učinke robotske rehabilitacijske rokavice v svetu primarno navajajo za rehabilitacijo po možganski kapi, pomaga pa tudi pri poškodbah možganov, poškodbah hrbtenjače, cerebralni paralizi ter drugih nevroloških ali ortopedskih obolenjih. Omogoča vodeno terapijo in ponavljajoče se gibalne vaje, ki so ključne za povrnitev funkcije roke ter izboljšanje samostojnosti pri vsakodnevnih opravilih.
Raziskave in tudi njihove izkušnje vse bolj potrjujejo pomen nevroplastičnosti možganov. »Pred tridesetimi leti, ko sem začela delati na tem področju, smo vedeli, da moramo poškodovanim možganom omogočiti čim več izkušenj, različnih senzornih, motoričnih dražljajev ... Nevroplastičnost možganov je danes veliko bolje raziskana. Imamo znanstvene dokaze, ki potrjujejo, da se možgani lahko prilagajajo in ustvarjajo nove povezave. To, kar smo nekoč delali intuitivno, danes torej podpirajo številne raziskave.« (Se nadaljuje)