Azijski sršen je bil v Evropi prvič opažen leta 2004 v Franciji. Njegovo oprsje je popolnoma črno. Je nekoliko manjši od evropskega sršena. / Foto: Charles J. Sharp (Wikipedija)
Sršeni (2): Azijski in orientalski sršen
Medtem ko je evropski sršen pomemben del zdravih ekosistemov, pa tujerodna sršena ogrožata tako medonosno čebelo kot divje opraševalce, saj niso vajeni sobivanja z njim.
Pomembno je, da orientalskega in azijskega sršena prepoznamo, in če ju opazimo, o tem takoj obvestimo Zavod RS za varstvo narave na spletni ali mobilni aplikaciji Invazivke ali elektronskem naslovu invazivke@zrsvn.si. Še posebno to velja za azijskega sršena, ki je na seznamu invazivnih vrst.
Azijski sršen izvira iz jugovzhodne Azije. V Evropi je invazivna vrsta sršena, ki je pred dobrima dvema desetletjema prišla v Francijo, danes pa je razširjena že v dobršnem delu zahodne Evrope. Najbližje nam v Italiji. Prihod v Slovenijo je verjetno samo vprašanje časa.
Njegovega prihoda se najbolj bojijo čebelarji, in to upravičeno. V primerjavi z evropskim sršenom veliko intenzivneje lovi medonosne čebele, zato lahko v čebelarstvu povzroči precej škode. Medonosne čebele niso prilagojene na agresivno ropanje panjev azijskega sršena in se pred napadi ne znajo braniti, zato so izgube lahko tako velike, da vodijo celo v propad družine. Čebele se ga dobesedno bojijo in ob patruljiranju več sršenov pred panjem prenehajo letati na pašo. Na njegovem jedilniku so tudi divje čebele, vpliv nanje pa je manj raziskan.
Medtem ko se z azijskim sršenom v Sloveniji še nismo srečali, pa to ne velja za orientalskega sršena. Lani je zelo odmevala najdba več gnezd v Kopru, vendar pa to ni bilo prvo opažanje te vrste pri nas. Prvič je bil opažen že septembra 2019, in sicer v Ankaranu. V Slovenijo je orientalski sršen verjetno prišel iz Trsta, kjer gnezdi od leta 2018.
Orientalski sršen je naravno razširjen v delih južne Evrope, jugozahodni Aziji, severni Afriki, bližnjem vzhodu in južni Aziji. Od tam se širi na nova območja.
Tudi orientalski sršen intenzivneje kot evropski lovi medonosne čebele. Lovi tudi divje opraševalce, kar je z vidika narave in biodiverzitete še večji problem. Nekaj škode lahko povzroči tudi v sadjarstvu in vinogradništvu z obžiranjem sadja. V primerjavi z azijskim sršenom je vseeno manj problematičen, zato za zdaj v Evropski uniji ni uvrščen na seznam invazivnih tujerodnih vrst.
Ker so vsi sršeni razmeroma veliki in različno obarvani, jih ni težko ločiti med seboj. Oprsje evropskega sršena je rjavo-črno, prva dva člena zadka sta črna, sicer pa je zadek rumen. Orientalski je rjave barve z rumeno progo čez tretji in četrti člen zadka. Rumen je tudi obrazni del glave. Oprsje azijskega sršena pa je popolnoma črno. Na črnem zadku ima eno samo široko oranžno progo na četrtem členu zadka in tanko rumeno progo na prvem členu. Končni deli nog so rumeni. Po velikosti je orientalski sršen podoben evropskemu, medtem ko je azijski nekoliko manjši.
Pravočasno odkrivanje prvih osebkov in uničenje gnezd pred izleganjem nove generacije matic je ključno za preprečevanje stalne naselitve v našem prostoru. Uničenje gnezda mora opraviti ustrezno usposobljena in opremljena oseba.
Za potrditev prisotnosti tujerodnega sršena je pomembna fotografija ali videoposnetek. Ni vsaka velika ali »čudna« žuželka orientalski ali azijski sršen. Tudi sam sem že dobil veliko slik domnevno azijskega sršena, a se je vedno izkazalo, da je šlo za druge žuželke, npr. za lesno čebelo ali oso orjaško skolijo.
Strah pred tujimi sršeni ne sme sprožiti brezglavega lovljenja in uničevanja domorodnih sršenov ali celo velikih žuželk nasploh, saj bo učinek ravno nasproten od želenega.