Poti sreče

Kaj vse naredimo, da bi bili srečni! Mnogo je poti, izbiramo pa tiste, ki dolgoročno niso prave. Videti je, da je tako zelo mikavno iskati prave poti zunaj sebe, bolj v zunanjem, vidnem svetu – to je mamljivo, ni pa koristno. Kam se usmeriti, da bomo sebe dojemali kot srečno osebo? Poglejmo nekaj predlogov.

Zdravi odnosi. Človek je družbeno bitje in ni dobro človeku biti sam. Mi nujno potrebujemo stik, povezavo, prijateljstvo, ljubezen. Tako smo ustvarjeni, da je najbolj normalno, da si želimo nekomu pripadati, da imamo nekoga radi, da ima nekdo nas rad, z nekom se moramo pogovarjati, nekdo nas mora slišati. Zakaj si to tako težko priznamo? Kopičimo materialno bogastvo, smo pametni na mnogih področjih, razmetavamo sebe za nepomembne stvari – nočemo si pa priznati, da potrebujemo zdrave odnose. Odprimo se ljudem in si priznajmo, da potrebujemo drug drugega.

Zdravje. Hudo je pa, kjer smo podedovali hude bolezni ali kjer smo bili deležni poškodb. Dokler smo zdravi, lahko samo veliko storimo za fizično zdravje. Sami smo odgovorni za prehrano in gibanje. Kot smo tudi sami odgovorni, koliko časa preživimo pred ekrani. Fizično zdravje je močno povezano s stanjem naše notranjosti – naše skrivnosti, kaj nas razžira od znotraj, molk, strahovi …

Delo. Vedno manj je težkih del. Vse se mehanizira in še več se bo. Potrudimo se in izberimo delo, ki nas osrečuje. Vsak ima svoje poslanstvo. Če delamo tisto, za kar smo bili poslani na ta svet, je delo lahko vir sreče. Tako samo dajemo v prakso talente, ki so nam bili dani. Nič hudega, če smo prvi poklic zgrešili. Danes je možno poklic tudi zamenjati. Ni preprosto, možno pa je. Potrebujemo veliko poguma. Za delovno aktivne je to nuja, saj bo umetna inteligenca v naslednjih letih nepredstavljivo spremenila svet. Poslušajmo se, kaj radi delamo, kje uživamo, kje se izpolnjujemo, kaj nas navdušuje, kje in kako lahko največ damo svetu ... In bodimo pazljivi: kaj izjemnega znam, da me roboti in umetna inteligenca ne bodo mogli nadomestiti.

Smisel za lepoto in čudenje. Ne moremo se utruditi od lepot in čudenj: pogled v zvezdnato nebo, pogled na naše hribe in planine, zeleni travniki, šumenje reke in bližnjega potoka, cvetoča lipa, vse raste brez človeka, noč in dan se izmenjujeta z laboratorijsko natančnostjo, lahko utrgam malino in domačo češnjo, ptičje petje, delovanje človeškega telesa, skale in korita Mostnice, čudovit razgled po dežju, tišina, padanje snega, mogočna glasba …

Vera v nekaj večjega. Na tem svetu smo kratek čas. Ta vera je močna osnova za dobro počutje, srečo. Tako življenje dobi namen in smisel. Življenje dobi brezčasno komponento. Če je ni, je vse končno. Končnost nas ne osreči. Vera v Nekaj ali Nekoga nam pomaga. To človeštvo ve že dolgo.